Avgust 2026 ljubiteljem astronomskih pojavov ponuja še eno zanimivo predstavo. V petek, 28. avgusta, bo nastopil delni lunin mrk, ki ga bo ob ugodnih vremenskih razmerah mogoče spremljati tudi iz Slovenije.
Čeprav ne bo šlo za popolni lunin mrk, bo pojav temu na pogled zelo blizu. V Zemljino temno senco bo namreč potonil skoraj celoten lunin premer, njen večji del pa lahko dobi značilne temnejše, bakrene in rdečkaste odtenke.
Za ogled bo treba zgodaj vstati
Dogajanje se bo začelo že sredi noči. Prvi, s prostim očesom težje opazen stik Lune z Zemljino polsenco bo v Sloveniji okoli 3.23 zjutraj. Pozneje bo Luna začela vstopati v temnejši del Zemljine sence in mrk bo postajal vse bolj izrazit.
Vrhunec bo nastopil okoli 6.12 zjutraj, toda prav pri tem se skriva težava za opazovalce v Sloveniji. Luna bo takrat že izredno nizko nad zahodnim oz. zahodno-jugozahodnim obzorjem in bo kmalu zatem zašla. Kdor bo želel pojav spremljati, naj zato poišče lokacijo s čim bolj odprtim pogledom proti zahodu. Hiše, drevesa in predvsem hribi lahko najzanimivejsi del mrka povsem zakrijejo. Dogajanje se bo splačalo spremljati že pred samim maksimumom.
Skoraj celotna Luna bo z Zemljini senci
Tokratni mrk bo izjemno globok. Njegova umbralna magnituda bo znašala približno 0,93, kar pomeni, da bo v Zemljino temno senco segel skoraj celoten premer Lune. Majhen del Luninega površja bo ostal neposredno osvetljen, večina pa bo močno potemnela. Zaradi tega bo pojav vizualno lahko spremljal na popolni lunin mrk.
Ob tem velja poudariti, da za opazovanje luninega mrka ne potrebujemo zaščitnih očal. Za razliko od sončnega mrka je opazovanje Lune med mrkom s prostim očesom varno.
Zakaj Luna postane rdeča?
Rdečkasta oziroma bakrena barva Lune nastane zaradi Zemljine atmosfere. Med luninim mrkom se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter prepreči neposredni sončni svetlobi, da bi dosegla velik del Luninega površja. Vendar del sončne svetlobe potuje skozi Zemljino ozračje. Modri deli svetlobe se pri tem močneje razpršijo, medtem ko rdeči in oranžni odtenki lažje prodrejo skozi atmosfero ter dosežejo Luno.
Prav zaradi tega lahko zasenčeni del Lune dobi značilno rdečkasto barvo, zaradi katere se je za popolne lunine mrke prijelo tudi priljubljeno poimenovanje »krvava luna«. Tokrat sicer ne bo šlo za pravo popolno krvavo luno, saj del Lune ne bo vstopil v Zemljino temno senco. Ker pa bo mrk zelo globok, utegne biti prizor kljub temu izjemno zanimiv.
Ključen bo pogled proti zahodu
Če bo v petek zjutraj nebo jasno, bo za opazovanje najbolj pomembna primerna lokacija. Luna bo ob nejglobljem delu mrka že tik nad obozrjem, zato bodo imeli največ možnosti opazovalci z odprtim pogledom proti zahodu oziroma jugozahodu.
Za spremljanje pojava ni potrebna posebna oprema. Že s prostim očesom bo mogoče opazovati, kako Luna postopoma drsi v Zemljino senco, z daljnogledom ali teleskopom pa bo prizor še izrazitejši. Najbolj zanimivo dogajanje bo torej v zgodnjih jutranjih urah v petek, 28. avgusta in če bo vreme sodelovalo, bo vredno nekoliko prej nastaviti budilko.
