Slovenski del Jadranskega morja to poletje znova beleži številčne gruče morskih cvetač. Strokovnjaki množično pojavljanje te in drugih vrst klobučnjakov pripisujejo podnebnim spremembam. Toplejše morje privablja vedno nove organizme, kar močno ogroža tudi slovensko školjkarstvo, je za STA opozorila Andreja Ramšak z morske biološke postaje Piran.
Kopalci te dni v morju redno opažajo izjemno slikovite meduze
Kopalci na slovenski obali te dni v morju redno opažajo izjemno slikovite meduze. Po besedah Andreje Ramšak z morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo gre za vrsto Cotylorhiza tuberculata, znano kot morska cvetača.
"Vrsta je zelo slikovita in jo izjemno enostavno prepoznamo, saj ima zgoraj rjavkast krog, pod klobukom temno zelene simbionte, ustna ramena pa so cvetačasta z modrimi odrastki," je videz klobučnjaka natančno opisala za STA. Kot je dodala, meduza za kopalce ne predstavlja nevarnosti, saj zaradi prisotnosti alg vsebuje zelo malo toksinov in obiskovalcev ne ožge.
Stvari se spreminjajo zaradi toplejšega morja
Morske cvetače se v slovenskem morju sicer pojavljajo že dvajset let. Biologi redno opazovanje teh klobučnjakov neposredno povezujejo s podnebnimi spremembami in toplejšim morjem. "To je namreč edina vrsta klobučnjakov, ki ima simbionte, zato ji topla in sončna poletja zelo ustrezajo," je Ramšak pojasnila za STA.
Množične prizore in subjektiven občutek, da je morje polno meduz, pa strokovnjakinja pripisuje predvsem naravnim ciklom vrste in morskemu toku. Meduze se namreč redno združujejo v gruče. "Zberejo se na kupu, kadar jih nanesejo tokovi, ali pa ob razmnoževanju, saj morajo samci in samice najti partnerja," je še pojasnila.
Pričakujejo prihod vedno novih vrst
Morje ob tem gosti tudi druge vrste meduz, ki jih obiskovalci opažajo skozi celotno leto. "Pozimi opažamo velikega klobučnjaka, spomladi uhatega klobučnjaka, proti poletju pridejo strupene mesečinke in sredi poletja še morske cvetače," je časovnico pojasnila Ramšak. Pogostejše pojavljanje klobučnjakov v zadnjih dveh desetletjih strokovnjaki redno pripisujejo neposrednim spremembam v prehranjevalnem spletu morja, zaradi česar imajo meduze bistveno več hrane. Meduze vplivajo na zooplankton in plenijo jajčeca drugih vrst.
Zaradi nenehnega segrevanja morja biologi pričakujejo prihod vedno novih vrst. Nove tujerodne vrste lahko povzročijo nepopravljivo škodo lokalnemu gospodarstvu in proizvodnji hrane. "Tako kot na kopnem v kmetijstvu prihajajo novi škodljivci, ti prihajajo tudi v morje," je opozorila strokovnjakinja. Raziskovalci so tako v slovenskem morju že potrdili prisotnost ploskega črva Postentherogonia orbicularis, ki izvira iz Pacifika. Ta plenilec se hrani izključno s školjkami in s svojimi strupi povzroča ogromno škodo slovenskim in jadranskim školjkarjem.
Strokovnjakinja zato širšo javnost poziva k nujnemu zavedanju podnebnih sprememb in prilagoditvi življenjskega sloga za varovanje naravnih virov. "Človeštvo je vedno bolj odtujeno od narave, zato vsem svetujem, da naravo spoznamo in jo sprejmemo, saj jo bomo le tako lahko zaščitili," je pogovor za STA sklenila Ramšak.
