Matija Damiš iz Voličine v občini Lenart se je septembra, v času svojega letnega dopusta, lotil neverjetnega kolesarskega podviga. Zadal si je izziv, da v osmih dneh s cestnim kolesom obkroži Slovenijo, in sicer po trasi dirke DOS, Dobrodelno okrog Slovenije, ki obsega več kot 1.200 kilometrov in je na sporedu konec aprila. Kolesarji jo prevozijo v petih dneh (v petih etapah), vsak dan opravijo okoli 250 kilometrov.
Do poškodbe kolena je aktivno igral mali in veliki nogomet, za kolesarjenje ga je navdušil stric
27-letni Matija, ki je zaposlen kot administrator v eni izmed odvetniških pisarn v Mariboru, se s športom ukvarja že od malih nog. Tako je treniral veliki nogomet, eno sezono ob koncu osnovne šole je igral za Nogometni klub Jarenina, in mali nogomet (futsal) za KMN Slovenske gorice iz Voličine. Ves čas pa se je spogledoval s kolesarstvom, za katerega ga je navdušil njegov stric Marjan Damiš, ki je vozil za kolesarski klub iz Lenarta (danes KK TBP Lenart), s kolesarstvom pa se je nekaj časa ukvarjal tudi Matijev oče. “S stricem sva, od tega je že kakšnih deset let, pogosto sedla na kolo, se odpravila tudi do morja, kolesarila do Blatnega jezera in podobno. Nakar sem kolesarjenje za nekaj časa opustil in se posvetil nogometu. Ker pa je prišlo do poškodbe kolena, obrabe hrustanca, sem bil primoran intenzivno igro nogometa opustiti, še vedno pa žogo brcam rekreativno. Je pa res, da od lanskega leta skupaj s sodelavci znova pogosteje kolesarim. Ob vikendih smo se celo letos poleti odpravili celo na daljše kolesarske ture, sam pa sem zadnja dva meseca razmišljal o večjem kolesarskem podvigu,” pove Matija.
Doda, da je traso DOS-a prilagodil svojim sposobnostim. “Zadal sem si cilj, da teh dobrih 1.200 kilometrov prevozim v osmih dneh, kar dnevno pomeni približno 150 kilometrov. Pred tem sem seveda precej treniral.”
Kolesaril je od sobote do sobote
Matija je v domači Voličini štartal v soboto zjutraj (10. septembra) in se odpravil proti Mariboru, Radljam, Dravogradu, Ravnam na Koroškem, obvozil Slovenj Gradec, prekolesaril prvi večji vzpon – Graško Goro, nadaljeval do Šoštanja, Velenja, Mozirja in prvo etapo zaključil v Ljubnem pri Savinji, kjer je prenočil pri stricu in teti. V Šoštanju je izkusil prvi močnejši naliv. “Na pot sem se odpravil sam, v kolesarski torbi sem imel le najnujnejše; vodo, energijske tablice, dokumente, telefon, rezervni dres, komplet oblačil za prihod na cilj. Hrano sem kupoval na poti, običajno je bilo to sadje ali sendvič, obilnejši obrok pa sem zaužil ob koncu etape, tam, kjer sem prenočil. Vozil sem samo podnevi, celotno traso in lokacije prenočišč sem načrtoval v naprej.”
V drugem dnevu je pot začel v Ljubnem, prevozil Gornji Grad, Črnivec, Kamnik, Cerklje na Gorenjskem, Tržič in nato čez Begunje in Bled do Kranjske Gore. Med Bledom in Kranjsko Goro ga je krajši čas na kolesu spremljal prijatelj iz Jurovskega Dola Tadej Gajser, ki je letos poleti v šestnajstih dneh prehodil 617 kilometrov Slovenske planinske poti. Naslednja, tretja etapa, se je nadaljevala čez Vršič, ki je za Matijo pomenil najvišji in najtežji vzpon, ko je imel za kratek čas težave z ahilovo tetivo, kar pripisuje mokrim nogavicam in prepihu ob spustu z Vršiča. Pot je nadaljeval čez Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrijo proti Godoviču, Črnemu Vrhu do Ajdovščine. “To je bila zame precej težka etapa z dvema vzponoma. Ta dan sem imel tudi težave z naperami (špicami) v kolesu, ki so se začele lomiti. Zaradi tega sem moral kolo odpeljati na servis, zaradi česar sem izgubil nekaj časa.”
Četrti dan je Matija prevozil pot od Ajdovščine preko Krasa, kjer je, kot pravi, precej čustveno doživljal podobe pogorišča, do Sežane, Lipice, Divače, čez Črni Kal do Kopra, Izole in Portoroža, kjer je prespal. Naslednji, peti dan je prekolesaril največ višinskih metrov. Pot ga je vodila čez Korte, Izolo, Koper, na Marezige, Sveti Anton do Črnega Kala, Kozine in Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Cerknice do Velikih Blok. “Ta trasa je bila precej nevarna in prometna, saj je tam cesta, ki vodi do Reke. Lahko pa povem, da mi je med potjo nekaj voznikov nejevoljno potrobilo, saj sem večino časa, razen tam, kjer so bile urejene daljše kolesarske poti, vozil ob robu cestišča. Po pločnikih ne kolesarim.”
Šesta etapa je obsegala pot čez Sodražico, Ribnico, Kočevje do Kolpe, v nadaljevanju proti Črnomlju, Metliki, čez Gorjance do Novega mesta, od tam do Kostanjevice ob Krki. Sedmi dan je naš sogovornik prevozil Brežice, Bizeljsko, Podčetrtek, Rogaško Slatino, Rogatec, Majšperk, Ptujsko Goro, Ptuj, Ormož, Ljutomer in Lendavo. Ta dan je opravil največ kilometrov, okoli 170. Zadnji dan se je od Lendave čez Goričko podal proti domu, kolesaril čez Radence, Gornjo Radgono, Apače, Trate, Lenart do Voličine, kamor je prispel pozno popoldne.
Ob prihodu domov so ga pričakali gasilci
Po osmih dneh kolesarjenja je Matija v Voličini doživel nepričakovan sprejem, ki so ga zanj pripravili tamkajšnji prostovoljni gasilci. Sprejem je organizirala njegova sestra, ki je skupaj s starši Matijev podvig prek navigacije ves čas spremljala, vsakodnevno so bili z njim v stikih tudi preko telefona. “Ko sem se pripeljal na hrib v Zavrhu, sem opazil gasilce, ki so napravili špalir in me poškropili z gasilskimi cevmi.”
V prihodnje se bo pridružil kolesarski sekciji v Jurovskem Dolu
Ob koncu nam Matija pove, da je z opravljenim podvigom več kot zadovoljen, saj se je iztekel tako, kot ga je načrtoval. To pripisuje tudi dobri psihološki pripravi. Med potjo, razen rahlega vnetja ahilove tetive, drugih zdravstvenih težav ni imel, tudi po prihodu domov ni čutil dolgotrajnejših bolečin v nogah. Vozil je tudi v dežju, kar pa zanj ni predstavljalo težave. Med potjo, zlasti v zaključnem delu, ko je kolesaril po manj turističnih krajih, so ga domačini večkrat vprašali, kdo je in kakšen je njegov cilj. Nekateri so mu celo sugerirali traso, ki bi bila zanj manj zahtevna. Ko je po prihodu domov stopil na tehtnico, je ta pokazala tri kilograme manj, medtem ko so mu sodelavci dejali, da je precej shujšan.
Ker naj bi v Jurovskem Dolu, pod okriljem tamkajšnjega športnega društva, zaživela kolesarska sekcija, Matija razmišlja, da bi se ji pridružil. V prihodnje pa se bo zagotovo še lotil kakšnega podobnega podviga, saj, kot pravi, mu to dopušča telesna pripravljenost.
