Policija ob peticiji civilne pobude Prebujenje-Pravica za vse za ureditev področja iskanja pogrešanih oseb poudarja, da z različnimi aktivnostmi za izsleditev pogrešane osebe začne takoj ob prijavi. V civilni pobudi namreč zahtevajo, da se takoj ukine 48-urni rok za začetek aktivnega iskanja polnoletne pogrešane osebe.
Pogrešanje osebe lahko prijavi vsakdo ne glede na to, ali je iz družinskega, delovnega ali širšega družbenega okolja pogrešanega. Pomembno je, da pozna pogrešano osebo in je ob prijavi sposoben podati ustrezne podatke, so na policiji pojasnili za STA.
Policija po prijavi denimo zbere obvestila in informacije, opravi razgovore, izvede iskalne akcije in sodeluje s tujimi varnostnimi organi. Postopke vodijo kriminalisti in policisti, ki načrtujejo ukrepe v vsakem konkretnem primeru pogrešanja posebej.
Po prejemu obvestila o pogrešanju ali ugotovitvi okoliščin, ki kažejo na pogrešanje osebe, policija tudi oceni, ali je treba iskalno akcijo na določenem območju izvesti takoj.
V primeru suma, da je pogrešani naredil samomor, pridobi primerjalne podatke, denimo DNK. Če pa pride do podatkov, da bi bila oseba lahko žrtev kaznivega dejanja, izvede vsa opravila, da sum potrdi oz. ovrže. V tem primeru policija med drugim uporablja pooblastila, določena v zakonu o kazenskem postopku.
Policija lahko pridobi pridobi zadnjo lokacijo mobilnega telefona
Zakon o elektronskih komunikacijah pa omogoča pridobitev podatkov o zadnji lokaciji opreme za mobilno komunikacijo pogrešanega, če obstaja utemeljena verjetnost, da je neposredno ogroženo njegovo življenje ali telo.
Te podatke je mogoče pridobiti tudi pri iskanju osebe, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta ali omejena in ima zdravstvene težave, zaradi katerih je lahko v nevarnosti njeno življenje. Prav tako je podatke o zadnji lokaciji opreme za mobilno komunikacijo mogoče pridobiti v primeru, ko je pogrešana oseba otrok.
Število pogrešanih odraslih oseb je v obdobju od leta 2008 do 2015 nihalo v razponu od približno 250 do več kot 480. Lani jih je bilo 317. Število pogrešanih mladoletnikov je nihalo v razponu od približno 70 do več kot 150. Lani jih je bilo 127.
Podatkov o najdenih ne vodijo posebej. Po izkušnjah pa se največ oz. 60 do 70 odstotkov pogrešanih, ki jih išče policija, samih vrne domov. Policija sama najde živih približno deset odstotkov vseh iskanih oseb, pri iskanih mladoletnikih pa se ta delež giblje od 50 do 60 odstotkov.
15 odstotkov pogrešanih najdejo mrtve
Približno 15 odstotkov oseb najdejo mrtvih. Bodisi so naredili samomor ali omagali bodisi so doživeli nesrečo. Približno odstotek ali manj predstavljajo primeri, kjer so pogrešane osebe žrtve različnih kaznivih dejanj, so še navedli na policiji.
STA