Na spletni strani Vlade RS se je pojavil predlog, ki bi izboljšal kulturo javnega dialoga na spletnih portalih, družbenih omrežjih in ostalih digitalnih platformah. Po večini komentatorji izražajo sovražni govor, žalitve, osebne diskreditacije in celo grožnje, pri tem pa se skrivajo za anonimnimi ali lažnimi imeni. Prav ta anonimnost jim omogoča varno okolje, da lahko brez posledic izvajajo psihološko nasilje in tudi širijo laži, s čimer lahko povzročijo resne duševne stiske.

Komentarji lahko vodijo tudi do samomorov

Kot nadaljuje predlagatelj pobude je v Sloveniji bilo že več primerov, ko so vztrajni spletni napadi prispevali k hudim psihološkim posledicam, izgubi ugleda, družbenemu izključevanju, v nekaterih primerih pa tudi samomorom. Po njegovem mnenju bi posameznik moral za svoje besede odgovarjati tako v fizičnem kot tudi digitalnem okolju.

Uvedba digitalne identitete

Predlagatelj iz zgoraj navedenih razlogov predlaga uvedbo sistema preverjene digitalne identitete za sodelovanje, s katero bi se lahko uporabnik vključil v javno spletno razpravo. Uporabnik bi lahko še vedno uporabljal psevdonim ali vzdevek, vendar s to razliko, da bi platforma prepoznala njegovo dejansko identiteto preko zanesljive avtentikacije v obliki SI-PASS, digitalnim potrdilom ali kakšno drugo vrsto identifikacije.   

Predlog bi veljal za slovenske novičarske portale

Med predlaganimi ukrepi bi bila obvezna preveritev identitete za komentiranje na slovenskih novičarskih portalih, obvezna preveritev identitete za odprtje računov na družbenih omrežjih, ki delujejo na območju Evropske unije, ter možnost uporabe psevdonimov, vendar brez možnosti popolne anonimnosti.

Predlagatelj si želi tudi hitrejše postopke za identifikacijo uporabnikov, ki bi v svojih komentarjih izražali grožnje, nadlegovanje, sovražni govor, ali podobno vrsto spletnega nadlegovanja, ki vključuje tudi razkrivanje osebnih podatkov brez privolitve. Vzpostaviti bi se moral tudi sistem sankcij, ki bi vključeval vse od opozorila do dolgoročne prepovedi uporabe storitve. Pri hujših kršitvah bi se uvedel prekrškovni ali kazenski postopek.

Prevzemanje večje odgovornosti

Med učinke vzpostavitve reda predlagatelj smatra višjo kulturo javnega dialoga, manjše število žalitev in osebnih napadov, večjo odgovornost posameznikov za javno izražena stališča, ter boljšo zaščito otrok in mladostnikov pred spletnim nasiljem. Predlagatelj meni, da njegov predlog ne posega v pravico do svobode govora, bi se pa vseeno vzpostavila jasna meja odgovornosti za izražena stališča v digitalnem svetu.

To področje ureja zakon o medijih

Ministrstvo za kulturo se je na predlog odzvalo z odgovorom, da spletno komentiranje ureja Zakon o medijih, ki določa tudi način podpisovanja komentarjev. V 53. členu zakona je zapisano, da mora izdajatelj, ki v okviru medija omogoča komentiranje javnosti, oblikovati pravila za komentiranje in jih javno objaviti na primernem mestu v mediju.

Pravila za komentiranje morajo obvezno določati način podpisa objavljenega komentarja, prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva do skupine oseb ali njenega člana na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva, možnost pritožbe zaradi kršitve pravil za komentiranje, ter postopek obravnave pritožb.

»Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora izdajatelj umakniti v najkrajšem možnem času po prejemu prijave, najpozneje pa v enem delovnem dnevu od prejema prijave. Kršitev navedenih določb predstavlja prekršek, za katerega se lahko izdajatelj in njegova odgovorna oseba kaznujeta z globo,« so zapisali pri ministrstvu.

Izdajatelj medija je prepuščen samoregulaciji

Vsaka presoja, obravnava ali odstranitev komentarjev so v domeni samoregulacije izdajatelja medija, ki sam določi pravila komentiranja. Zakon mu tako ne nalaga predhodne moderacije niti odgovornosti za vsebino komentarjev, saj bi obvezno ali pretirano moderiranje lahko nesorazmerno poseglo v svobodo izražanja. Namen ureditve je zato zagotoviti učinkovit sistem samoregulacije, predvsem pri sovražnem, žaljivem in drugem nedopustnem govoru, pri čemer mora izdajatelj sporni komentar odstraniti po prejemu prijave kršitve.

Na tem področju je precejšnje število izzivov

Ministrstvo za kulturo je na pobudo predlagatelja zapisalo, da se zaveda, da digitalni javni prostor prinaša nove izzive na področju kulture dialoga, varnosti uporabnikov in odgovornosti pri javnem izražanju, zato nameravajo predlog preučiti tudi z vidika morebitnih prihodnjih izboljšav zakonodajnega okvira ter dobrih praks, ki se razvijajo na ravni Evropske unije.

Iskanje ustreznega ravnovesja

Pri morebitnem razmisleku o nadaljnjih rešitvah bo Ministrstvo za kulturo izhajalo iz načela sorazmernosti ter iskalo ustrezno ravnovesje med učinkovitim preprečevanjem nezakonitih in škodljivih ravnanj v spletnem okolju ter varovanjem ustavno zagotovljene svobode izražanja. Po njihovih navedbah, morajo biti morebitne spremembe biti skrbno premišljene, skladne z ustavnimi načeli in evropskim pravnim redom ter ne smejo povzročiti nesorazmernih posegov v odprto javno razpravo.