Največji del računa niso glasovnice ali pošta, ampak nadomestila ljudem, ki delajo na voliščih in v komisijah, piše Delo. Na referendumih, na katerih volivci danes odločajo o štirih vprašanjih, je treba poskrbeti za vse od priprave volišč do pošiljanja gradiva.
Več vprašanj na isti dan ne pomeni nujno štirikratnih stroškov, saj se številna opravila opravijo skupaj.
Kolikšen bo končni strošek današnjih glasovanj, še ni znano
Kot primerjavo Delo navaja zakonodajni referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti iz maja 2025. Državna volilna komisija (DVK) je takrat stroške ocenila na okoli 6,6 milijona evrov. Skoraj 3,7 milijona so predstavljala nadomestila volilnim organom, preostalih 2,9 milijona pa drugi stroški. Med temi je bilo približno 1,6 milijona za poštne storitve in 480.000 evrov za tisk in distribucijo gradiva. Poleg tega so v strošek všteti še najem prostorov za volišča in informacijska podpora.
Zakaj so nadomestila višja kot prej?
Po navedbah DVK so se v letu 2025 zvišala zaradi prenove plačnega sistema in spremembe osnove za njihov izračun. Razlike med posameznimi funkcijami so velike. Predsednik in namestnik predsednika volilne komisije volilne enote oziroma okrajne volilne komisije za referendumska opravila prejmeta 1666,18 evra bruto, član ali namestnik člana pa 635,11 evra bruto.
Nižja so nadomestila ljudi na voliščih. Predsednik volilnega odbora in njegov namestnik prejmeta po 96,33 evra neto, član odbora ali njegov namestnik pa 81,51 evra neto. Ti ljudje skrbijo za potek glasovanja, preverjajo volilno pravico, vodijo zapisnike in štejejo glasove. Zneskov ni mogoče neposredno primerjati, ker so za komisije navedeni v bruto, za odbore pa v neto vrednosti. Višina nadomestil se lahko razlikuje tudi glede na vrsto glasovanja in obseg opravil, še navaja Delo.
