Danes mineva leto dni od začetka veljave novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je veljala za ključni zakon zdravstvene reforme vlade Robert Golob. S tem pa se izteka prehodno obdobje, po katerem se začne uporabljati večina njenih določb.

Javnim zavodom prepovedano sodelovanje s samostojnimi podjetniki

Ena takih je prepoved sklepanja pogodb javnih zdravstvenih zavodov z zdravstvenimi delavci, ki delujejo kot samostojni podjetniki. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović meni, da bo ta omejitev vplivala predvsem na manjše zdravstvene zavode, kjer si z zdravniki iz drugih zavodov pomagajo v specialističnih ambulantah in dežurni službi. Po njenih besedah sklepanje pogodb s fizičnimi osebami pomeni drugačno davčno situacijo, zato ostaja vprašanje, ali se bodo vsi zdravniki pod novimi pogoji odločili za nadaljevanje dela ali pa bodo zaradi nižjega plačila sodelovanje odpovedali.

Manjši zdravstveni domovi pred dodatnimi finančnimi izzivi

S takimi težavami bi se lahko soočili predvsem v nekaterih zdravstvenih domovih, kjer so občine v preteklosti kadrovske vrzeli reševale z nekoliko višjimi plačili. Beović opozarja, da je takšna rešitev bistveno dražja, obenem pa meni, da je nenavadno, da se takšna omejitev uvaja prav v zdravstvu, medtem ko druge javne ustanove v državi še vedno lahko poslujejo s samostojnimi podjetniki.

Prehod na podjemne pogodbe večinoma potekal nemoteno

Da je ukrep povzročil nekaj nezadovoljstva, je za STA pritrdila tudi predsednica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar. Obenem je pojasnila, da je prehod na podjemne pogodbe večinoma potekal brez večjih težav. Dodala je, da določena skupina zdravnikov predvsem na primarni ravni novih pogodb trenutno ne želi več podpisovati, saj čakajo na morebitne spremembe zakonodaje.

Nove obveznosti tudi za koncesionarje

Do danes so morali tudi koncesionarji uskladiti izvajanje svoje dejavnosti z novelo ter koncedentom sporočiti podatke o odgovornem nosilcu zdravstvene dejavnosti, dejanskem lastniku in obsegu koncesijske dejavnosti. Beović večjih sprememb zaradi teh določb sicer ne pričakuje, opozarja pa, da bi lahko nekateri koncesionarji, ki so si doslej pomagali z zdravstvenimi delavci iz drugih zavodov, morali zmanjšati obseg svojega dela.

Opozorila zaradi odhajanja specialistov iz terciarnih ustanov

Po besedah Beović je dodatna težava tudi prehajanje zdravnikov iz vrhunskih terciarnih ustanov h koncesionarjem. Kot opozarja, so v zadnjih mesecih že zaznali ogroženost nekaterih oddelkov in strok, med drugim maksilofacialne kirurgije, plastične kirurgije, dermatologije in intervencijske radiologije. Po njenem mnenju ni dobro, da v terciarnih ustanovah ostaja le minimalno število strokovnjakov, saj je ohranjanje razvojnega potenciala medicine v teh institucijah ključnega pomena.

Obvezno zaposlovanje pri koncesionarjih za večjo enakost

Jevševar medtem meni, da je obvezno zaposlovanje pri koncesionarjih nujno, saj bo le tako mogoče izenačiti pogoje med njimi in javnimi zdravstvenimi zavodi. Po njenih besedah so imeli koncesionarji doslej prednost, ker niso imeli lastnih zaposlenih in so plačevali zgolj opravljene ure, medtem ko javni zavodi nosijo tudi druge stroške dela. Dodaja, da tako zahtevna dejavnost ne more temeljiti zgolj na zunanjih izvajalcih.

Direktorji javnih zavodov morali opraviti dodatno usposabljanje

Danes se je iztekel tudi rok, do katerega so morali direktorji in strokovni direktorji javnih zdravstvenih zavodov svetu zavoda predložiti dokazila o znanju s področja organizacije, vodenja, ekonomije in poslovanja javnih zavodov. Pri izobraževanju sodelujeta tako zdravniška zbornica kot združenje zdravstvenih zavodov, druga skupina direktorjev pa naj bi potrebna potrdila prejela do poletja.

Ministrstvo še ni izpolnilo vseh zakonskih obveznosti

Na Ministrstvo za zdravje bi morali v roku enega leta sprejeti več podzakonskih aktov in urediti več ključnih področij, vendar so pojasnili, da nekaterih nalog zaradi zahtevnosti vsebine niso uspeli zaključiti v predpisanem roku. Med drugim še niso sprejeli pravilnika o vrstah zdravstvene dejavnosti, določili mreže javne zdravstvene službe in opredelili pogojev za kader, prostore ter opremo.

Interventni zakon bi lahko del sprememb odpravil

Državni zbor Republike Slovenije je prejšnji teden sprejel interventni zakon za razvoj Slovenije, ki spreminja več ključnih členov zakona o zdravstveni dejavnosti, vendar je njegovo uveljavitev zamaknila referendumska pobuda sindikatov. Če bo zakon stopil v veljavo, bo med drugim odpravil prepoved dela zdravstvenih delavcev iz javne mreže pri zasebnikih ter znova omogočil sklepanje pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki.