V Mariboru se v razpravah o kakovosti zraka znova odpira vprašanje, koliko k onesnaženju še vedno prispevajo individualna kurišča v primerjavi s sodobnimi obrati za energetsko izrabo odpadkov, ki naj bi z naprednimi sistemi čiščenja dimnih plinov bistveno zmanjšale izpuste v okolje.

Pri tem ostajajo pomembna tudi vprašanja lokacije tovrstnih obratov, lokalnih vremenskih razmer in vloge vetrov, pa tudi vpliva izrednih dogodkov, kot so požari na odlagališčih, ki lahko občasno močno poslabšajo kakovost zraka v mestu.

Na vprašanja v zvezi z omenjeno tematiko so odgovorili v Javnem holdingu Maribor. 

Koliko v tem trenutku individualna kurišča prispevajo k onesnaženju mesta?

V Mariboru k onesnaženju zraka prispevajo tako klasična individualna kurišča kot tudi večje stare skupne in individualne kotlovnice na trda goriva, ki so tehnološko zastarele in emisijsko slabo nadzorovane. Prav tako je velik onesnaževalec tudi promet. Kurišča so tako pomemben vir lokalnih emisij trdnih delcev in drugih onesnaževal, zlasti v kurilni sezoni.

Projekt EIOM (Energijska izraba odpadkov) omogoča postopno nadomeščanje teh razpršenih virov s sistemom daljinskega ogrevanja, napajanim iz centraliziranega vira, ki je nadzorovan/monitoriran.

Zaradi skrbnega načrtovanja in izvedbe pa bistveno bolj čist kot že omenjene kotlovnice in razpršeni sistemi kurišč po mestu – energent pa je v tem primeru preostanek (naših) mešanih komunalnih odpadkov).

Hkrati se izkazuje tudi letni prihranek primarne energije 10.468 MWh ter zmanjšanje emisij CO₂ za približno 5.478 ton, kar neposredno potrjuje, da zamenjava individualnih in starih skupnih kotlovnic pomeni merljivo in trajno izboljšanje kakovosti zraka v mestu.

Ali obstajajo analize, ki primerjajo vpliv sežigalnice na kakovost zraka z vplivom malih kurišč v Mariboru?

Neposredne podrobne in natančne numerične primerjalne analize med EIOM in malimi kurišči ni, saj popisa vseh malih in skupnih kurišč v mestu, ki so tehnološko zastarela in slabo nadzorovana, ne obstaja. Primerjalna analiza je bila zato opravljena na ravni dejanskih sistemskih učinkov, predvsem z nadomeščanjem starih večjih individualnih in skupnih kotlovnic (ki so znane), za katere v prihodnosti ob rekonstrukcijah in upoštevanju zakonodaje in smernic ni drugih ustreznih tehnoloških rešitev (npr. prepoved vgradnje novih plinskih kotlovnic). S priključevanjem teh porabnikov na sistem daljinskega ogrevanja, ki bo po izvedbi projekta več kot 60 odstotkov vse toplote pridobival iz EIOM, se tem zastarelim sistemom omogoča dolgoročna in energetsko učinkovita rešitev.

Že te primerjave jasno kažejo, da bo učinek EIOM okoljsko pozitiven. Projekt omogoča opuščanje razpršenega lokalnega zgorevanja goriv in prehod na centraliziran, nadzorovan vir toplote.

Toplota iz EIOM se metodološko obravnava kot odvečna toplota, hkrati pa je vhodno gorivo približno 50-odstotnega biogenega izvora, kar pomeni obnovljiv vir energije. Posledično bo po izvedbi projekta kar 90 odstotkov toplote v sistemu daljinskega ogrevanja Maribor pokritih iz obnovljivih virov in odvečne toplote, emisijski faktor oskrbe s toploto pa se bo znižal na približno 0,11 t CO₂/MWh, kar je bistveno manj od obstoječega stanja.

Sodobni obrat EIOM ima hkrati projektirane emisije prahu pod 1 mg/Nm³, uporablja večstopenjsko čiščenje dimnih plinov po BAT standardih in deluje pod stalnim 24/7 monitoringom, česar individualna in skupna kurišča ne zagotavljajo. Zato EIOM ne predstavlja novega vira onesnaženja, temveč nadomestitev slabših, razpršenih in bolj onesnažujočih virov z učinkovitejšim, nadzorovanim sistemom, kar ima merljiv in trajen pozitiven vpliv na kakovost zraka v Mariboru.

Kako bo sežigalnica vplivala na skupne emisije trdnih delcev (PM10, PM2.5), ki so že zdaj problematične zaradi ogrevanja gospodinjstev?

Kot že rečeno, neposredne numerične primerjave vpliva EIOM in vseh obstoječih malih kurišč na skupne emisije PM10 in PM2,5 ni mogoče opraviti, saj niso poznana vsa mala in skupna kurišča v mestu, njihove obratovalne ure, goriva in dejanski izpusti.

Prvi izračuni kažejo, da bo skupni učinek na emisije trdnih delcev pozitiven. EIOM ima projektirane emisije prahu pod 1 mg/Nm³, kar je neprimerljivo manj od razpršenih lokalnih kurišč. Hkrati projekt izkazuje, da bo z nadomeščanjem individualnih kurišč in kotlovnic in posledičnimi priključitvami teh objektov na sistem daljinskega ogrevanja dosežen letni prihranek primarne energije 10.468 MWh in znižanje emisij CO₂ za 5.478 ton, kar neposredno kaže na zmanjšanje emisij.

Projekt EIOM ima projektirano:

• emisijo prahu < 1 mg/Nm³,

• obratovalni čas približno 8.000 ur letno,

• volumenski pretok dimnih plinov ~50.000 m³/h.

To pomeni, da je absolutni prispevek EIOM k ozračju s trdnimi delci pa tudi drugimi onesnaževali zelo majhen in bistveno pod zakonskimi mejami.

Hkrati bo EIOM letno proizvedel približno 61,2 GWh toplote, ki bodo nadomestila individualna kurišča. Skupni učinek na ravni mesta je zato zmanjšanje skupnih emisij PM10 in PM2,5, ne njihovo povečanje. Prav tako pa tudi zamenjava zemeljskega plina (iz uvoza – pretežno Rusija in druge s plinom bogate države) na lokalni energent, ki izhaja iz preostanka naših nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov, ki ostanejo po postopku ločenega zbiranja in mehanske obdelave v okviru katere se izločijo vsi uporabni materiali za reciklažo.

Ali lahko sodobni obrati dejansko zmanjšajo skupno onesnaženje, če nadomestijo manj nadzorovane vire (npr. kurjenje odpadkov v gospodinjstvih)?

Rezultati primerjalne analize, ki bila izvedena na ravni energetskega in emisijskega sistema, kjer se ocenjuje učinek nadomeščanja večjih starih kotlovnic z centralizirano oskrbo s toploto, povezano z EIOM, kažejo, da sodobna energijska izraba odpadkov zmanjšuje skupno onesnaženje, ker:

• bo po letu 2034 kar 90 odstotkov toplote v sistemu daljinskega ogrevanja Maribor prihajalo iz obnovljivih virov in odvečne toplote,

• delež fosilnih goriv (zemeljski plin) pade na 14.331 MWh,

• emisijski faktor oskrbe s toploto se zniža na približno 0,11 t CO₂/MWh, kar je bistveno manj kot v obdobju pred vključitvijo EIOM.

Ključni razlog za tak učinek je, da EIOM nadomešča nenadzorovano lokalno zgorevanje s centraliziranim obratom, ki deluje po BAT standardih, imela bo zagotovljen stalni monitoring in stabilne obratovalne pogoje. Zato sodobna energijska izraba v tem kontekstu ni dodatni vir onesnaženja, temveč orodje za sistemsko zmanjšanje skupne okoljske obremenitve urbanega prostora.

Ali drži, da v obratih za energetsko izrabo odpadkov izhodni dimni plini po mehanskem in mokrem čiščenju zelo malo obremenjujejo okolje?

Da. Iz pripravljenih analiz, študij in elaboratov, ki so jih izvedle pooblaščene neodvisne inštitucije in podjetja, izhaja, da bodo izhodni dimni plini iz obrata zelo malo obremenjujoči za okolje, bistveno manj kot pri večini današnjih načinov ogrevanja v mestu. Razlog je v tem, da gre za sodobno napravo z več zaporednimi stopnjami čiščenja dimnih plinov, podobno kot pri najsodobnejših energetskih objektih v evropskih mestih z najčistejšim zrakom. Dimni plini se pred izpustom: mehansko in kemično očistijo; filtrirajo z vrečastimi filtri; obdelajo z aktivnim ogljem in nevtralizacijo kislih plinov ter dodatno očistijo s SNCR/SCR sistemi za zmanjševanje dušikovih oksidov (NOx). Zaradi tega so projektirane emisije zelo nizke: • prah: < 1 mg/Nm³, • NOx: < 30 mg/Nm³, • SO₂: < 20 mg/Nm³.

To so vrednosti, ki so večkrat nižje od zakonsko dovoljenih mej in bistveno nižje od emisij, ki nastajajo pri individualnih in skupnih kotlovnicah v stavbah, kjer praviloma ni filtrov in stalnega nadzora oziroma monitoringa.

Pomembno je tudi, da bo obrat neprekinjeno nadzorovan (24/7 monitoring). Če bi se emisije približale predpisanim mejam, sistem samodejno reagira ali se ustavi. Tega pri razpršenih kuriščih v mestu ni mogoče zagotoviti. Zato lahko poenostavljeno rečemo, da ena sodobna naprava z zelo učinkovitim čiščenjem in stalnim nadzorom obremenjuje zrak bistveno manj kot veliko manjših, starih in nenadzorovanih kurišč po mestu. Projekt EIOM tako ne povečuje, ampak dolgoročno zmanjšuje skupno okoljsko obremenitev.

Na čem temelji ocena, da je Maribor glede vetrov “na relativno dobri lokaciji”?

Ocena, da ima območje Maribora z vidika vetrov in razprševanja emisij razmeroma ugodne razmere, temelji na konkretnih meteoroloških podatkih, ki so bili zbrani in analizirani v Elaboratu M2, ki je bil del obvezne dokumentacija za prijavo na razpis za koncesijo in ki je objavljen na spletni strani EIOM. Analizirani so bili uradni podatki Arsa za večletno obdobje, skladno z zahtevami razpisa. Ključni ugotovitvi sta: povprečna hitrost vetra znaša približno 1,8 m/s, delež brezvetrja pa je 0,40-odstoten.

Ta delež brezvetrja je pomemben pokazatelj, saj pomeni, da so obdobja, ko bi se onesnaževala lahko dalj časa zadrževala nad območjem, zelo redka. Referenčna vrednost razpisa za brezvetrje znaša 0,8 odstotka, kar pomeni, da je izmerjena vrednost na obravnavani lokaciji približno polovico nižja od referenčne.

Elaborat zato zaključuje, da območje ni značilno za dolgotrajna stagnacijska stanja zraka, temveč omogoča zadostno mešanje in razredčevanje izpustov. Zaradi tega se izpusti ne kopičijo lokalno, temveč se učinkovito razpršujejo v širši prostor. Pomembno je poudariti, da ocena ne pomeni, da je Maribor izjemno vetrovno območje, temveč da v primerjavi z bolj zaprtimi kotlinami ali območji z izrazitim pojavom temperaturnih inverzij razmere omogočajo varno umeščanje objekta, ob upoštevanju zelo nizkih projektiranih emisij.

Zato se utemeljeno ocenjuje, da je lokacija z vidika prevetrenosti primerna in ne predstavlja omejitve za delovanje sodobnega, nizkoemisijskega obrata, kot je EIOM.

Poleg ugodnih razmer za razprševanje izpustov je pri umeščanju objekta ključna tudi bližina obstoječega sistema daljinskega ogrevanja, ki omogoča koristno rabo proizvedene toplote v urbanem okolju. Prav ta neposredna uporaba toplote v sistemu daljinskega ogrevanja je bistvena za doseganje in dolgoročno izpolnjevanje zakonodajno predpisanega kriterija energijske učinkovitosti R1, saj zagotavlja, da se energijska vsebnost odpadkov učinkovito in trajno pretvarja v koristno toploto, ne pa odvaja neizkoriščena v okolje.

Kako požari (npr. na odlagališčih) prispevajo k onesnaženju in ali bi sežigalnica lahko zmanjšala takšne dogodke?

Projekt EIOM ima tudi požarno preventivno vlogo, ki je pri razpravi o vplivih na okolje pogosto spregledana, vendar zelo pomembna. EIOM bo letno energetsko obdelal in energijsko izrabil približno 50.000 ton nereciklabilnih gorljivih frakcij odpadkov. To pomeni, da se te frakcije ne bodo več kopičile na odlagališčih ali v skladiščih, temveč bodo sproti in nadzorovano obdelane. S tem se bistveno zmanjša količina skladiščene gorljive RDF, ki je danes eden glavnih dejavnikov tveganja za samovžige in požare.

Takšni požari predstavljajo posebej problematičen vir onesnaženja, saj potekajo nenadzorovano, trajajo več dni ali celo tednov, povzročajo velike izpuste dima, trdnih delcev in strupenih snovi (poseben poudarek pri nenadzorovanem ter nepopolnem gorenju plastik je na dioksinih in furanih), in nimajo nobene filtracije ali nadzora emisij.

Izpusti ob požarih so lahko po količini in škodljivosti primerljivi z večtedenskim/mesečnim, glede na velikost požara pa tudi večletnem obratovanjem industrijskega vira, vendar brez kakršnihkoli varoval ali omejitev. Zaradi svoje nenadnosti in nepredvidljivosti so tudi bistveno bolj obremenjujoči in/ ali nevarni/ogrožujoči za prebivalce in okolje.

Z vzpostavitvijo EIOM se to tveganje sistemsko zmanjšuje, saj projekt omogoča: sprotno in nadzorovano obdelavo gorljivih frakcij, sprotno in nadzorovano učinkovito filtriranje izpustov - dimnih plinov, manjše zaloge gorljivega materiala v prostoru ter bistveno manjšo verjetnost požarnih incidentov. EIOM tako pomembno zmanjšuje tudi možnost akutnih okoljskih incidentov, ki imajo sicer velik, a pogosto spregledan vpliv na kakovost zraka in varnost okolja.