Po podatkih spletne ankete Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je tretjina mladih do 30. leta že najela kredit. Najpogosteje gotovinskega, le polovica pa je pred odločitvijo primerjala ponudbo različnih bank. Posebne študentske (in dijaške) kredite ponuja šest bank in hranilnic, pogoji pa so načeloma nekoliko ugodnejši kot pri običajnih potrošniških kreditih.
ZPS: »Tretjina mladih do 30. leta najpogosteje najema gotovinski kredit, le polovica je pred odločitvijo primerjala ponudbo različnih bank.«
Nikogar ne smemo siliti v poroštvo
Za pridobitev kredita so praviloma potrebni status dijaka ali študenta, odprt račun pri banki in redni prilivi, kar pomeni štipendijo, pokojnino ali študentsko delo. »Za zavarovanje kredita vsi ponudniki zahtevajo vsaj kreditno sposobnega poroka, ki bo vrnil izposojeni denar, če tega dijak ali študent ne bi zmogel. Porok nosi enako odgovornost za plačilo kredita kot kreditojemalec, zato ga ni preprosto dobiti, nikakor pa nikogar ne smemo siliti v poroštvo. S seboj je treba prinesti osebni dokument kreditojemalca in poroka, davčno številko, potrdilo o šolanju, odločbo o dodelitvi štipendije ali pokojnine, upravno izplačilno prepoved in potrdilo o plači poroka ter izpolniti vlogo za odobritev kredita,« je predstavila pogoje Alina Meško iz ZPS.
ZPS: »Če je le mogoče, se kreditu izogni in denar rajši privarčuj.«
Do kakšnih zneskov in za koliko časa
Študentski krediti omogočajo izposojo do največ pet tisoč evrov, kar ustreza plačilu šolnine, izobraževanja, nakupu računalnika ali potovanja, čemur so ti krediti tudi namenjeni. Čas odplačila je od enega do največ treh let, medtem ko študentje višjih letnikov lahko dobijo posojilo tudi z večjim zneskom in daljšo dobo odplačila. »Če je le mogoče, se kreditu izogni in denar rajši privarčuj,« še sporočajo na ZPS.
Alina Meško: »vsi ponudniki zahtevajo vsaj kreditno sposobnega poroka, ki bo vrnil izposojeni denar, če tega dijak ali študent ne bi zmogel.«
Stroškov odobritve ni ali pa so nižji
Obrestne mere študentskih kreditov so praviloma ugodnejše od tistih pri primerljivih klasičnih potrošniških kreditih. »Stroškov odobritve ni ali pa so nižji, prav tako v večini primerov ni stroška zavarovanja zaradi oblike zavarovanja – poroštva. Pri dodatnem zavarovanju je treba plačati zavarovalno premijo, strošek ocene rizika, stroške hipoteke,« so zapisali na ZPS in dodali, da obresti niso edini strošek, ki ga je treba plačati banki, zato kreditov ne gre primerjati (le) po obrestnih merah. »Da bi lahko naredili ustrezno primerjavo, na ZPS svetujemo, da banke zaprosimo za informativne izračune. Vsi krediti, ki jih želimo primerjati, morajo biti v enakih zneskih in za enaka obdobja odplačil, primerjamo pa jih po efektivni obrestni meri (EOM), ki vsebuje vse stroške, ali po skupnem znesku, ki ga mora plačati potrošnik,« še dodajajo in zaključujejo, da najugodnejši kredit z najnižjim EOM oziroma skupnim zneskom, ki ga moramo plačati.
