Sindikati so presenečeni, da so za namero ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, da bo minimalno plačo za leto 2027 z namenom večje predvidljivosti za gospodarstvo skušalo uskladiti še letos, in sicer verjetno le z inflacijo, izvedeli prek medijev. Za to je nujen socialni dialog, so navedli v KS 90 in dodali, da minimalna plača ni miloščina.
Delavci potrebujejo predvidljivost dostojnega življenja
"Večji predvidljivosti načeloma ne nasprotujemo, odločno pa nasprotujemo temu, da bi ta postala izgovor za omejevanje rasti najnižjih plač. Če gospodarstvo potrebuje predvidljivost poslovanja in ustvarjanja dobičkov, potem delavstvo še toliko bolj potrebuje predvidljivost dostojnega življenja," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Konfederaciji sindikatov 90 (KS) Slovenije.
Kot je poudaril predsednik KS 90 Damjan Volf, so slovenske gospodarske družbe lani ustvarile 7,3 milijarde evrov neto čistega dobička oziroma dobrih 13 odstotkov več kot leto prej, medtem ko se je število ljudi pod pragom tveganja revščine povečalo za 22.000, na približno 298.000.
"Kako je mogoče, da ob milijardnih dobičkih gospodarstva narašča tudi število revnih, politika pa se ponovno ukvarja predvsem z omejevanjem rasti najnižjih plač? Dobički namreč ne nastajajo sami od sebe, temveč jih s svojim delom soustvarjajo ljudje, ki morajo od tega dela tudi dostojno živeti," je izpostavil.
Sindikati opozarjajo na neustrezne izračune življenjskih stroškov
V KS 90 so ob tem spomnili, da je lani prišlo do novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov in da je bila prehranska košarica ocenjena na 172,69 evra mesečno, "kar je sramotno nizko".
"Še posebej problematično pa je, da je izračun minimalnih življenjskih stroškov iz leta 2025 kljub posodobljeni prehranski košarici še vedno temeljil na podatkih o potrošnih navadah gospodinjstev iz leta 2022, torej iz obdobja bistveno drugačnih življenjskih okoliščin. Kako lahko na podlagi štiri leta starih potrošnih navad danes verodostojno ugotavljamo, koliko bo človek potreboval za dostojno življenje v prihodnjem letu?" je vprašal Volf.
Takšna metodologija po prepričanju KS 90 ni primerna, zato vztrajajo pri vsakoletnem izračunavanju minimalnih življenjskih stroškov na podlagi aktualnih podatkov ter določanju minimalne plače pri zgornji zakonski meji, torej 140 odstotkih minimalnih življenjskih stroškov.
Minimalna plača ni miloščina
Od pristojnega ministrstva zahtevajo tudi pojasnilo, kako namerava pred koncem leta dokončno določiti minimalno plačo, glede na to, da je treba po veljavni zakonodaji upoštevati decembrsko inflacijo ter pravočasno predstaviti vse izračune in morebitne zakonske spremembe na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). "Socialni dialog ne sme postati zgolj protokolarno potrjevanje odločitev, o katerih smo bili predhodno obveščeni iz medijev," je podčrtal Volf.
Minimalna plača ni miloščina, temveč najnižja meja plačila za pošteno opravljeno delo, je nadaljeval. "Kajti družba, v kateri dobički rastejo, vse več ljudi pa živi pod pragom tveganja revščine, ne potrebuje omejevanja rasti plač, temveč pravičnejšo delitev ustvarjenega bogastva. Uspešnosti države ne smemo meriti zgolj v milijardah dobičkov, temveč predvsem v kakovosti življenja ljudi, ki jih ustvarjajo," je sklenil.
Minimalna plača letos znaša 1481,88 evra bruto
Minimalna plača mora po veljavni formuli znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, ki se jih izračuna najmanj na vsakih šest let, nazadnje so bili torej izračunani lani.
V Sloveniji se v skladu z aktualnim zakonom enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Pri določitvi uskladitve minister za delo ob rasti cen življenjskih potrebščin lahko upošteva tudi druge zakonske kriterije, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti, obenem pa se usklajuje s socialnimi partnerji.
Minimalna plača za letos znaša 1481,88 evra bruto. Znesek je bil v uradnem listu objavljen konec januarja. Dvig - pri samski osebi brez otrok in posebnih olajšav je šlo za skok za 113 evrov na 1000 evrov neto - je močno razburil gospodarstvo, saj da je ob uvedbi obvezne božičnice zelo obremenil podjetja. Nezadovoljni so bili tudi, ker so se tako velike spremembe uvajale, ko so že imeli pripravljene poslovne načrte za leto 2026.
STA
