Na ustavnem sodišču so v ponedeljek imeli neformalno razpravo o očitkih sodniku Klemnu Jakliču zaradi domnevne nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik. Ugotovili so, da nimajo pristojnosti za odločanje o tej zadevi, predlagajo pa, da bi zakonodajalec ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču, poroča STA.

Sodniki ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti

Pretekli teden je tednik Mladina objavil, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič v času opravljanja funkcije pet let deloval kot popoldanski samostojni podjetnik, čeprav ustavni sodniki ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti. Jaklič je pojasnil, da je opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dovoljuje, in verjame, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato ga ni zaprosil.

V zvezi s tem primerom sodnice in sodniki poudarjajo, da ustava v 166. členu ureja nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika, vendar ta ni navedena kot razlog za predčasno prenehanje funkcije po 164. členu. Nezdružljivost s funkcijo, vključno z opravljanjem pridobitne dejavnosti, pa dodatno ureja zakon o ustavnem sodišču.

Navedli so: "Vendar pa je zakonodajalec za ustavne sodnike, ki imajo časovno omejen mandat (drugače kot sodniki rednih sodišč, ki imajo trajen mandat), predvidel izjemo, po kateri lahko ustavni sodniki opravljajo dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca."

Zakon ne določa, v kakšni obliki lahko opravljajo te dejavnosti

V trenutni in prejšnjih sestavah ustavnega sodišča več sodnikov s soglasjem opravlja dopolnilno delo. "Po razpoložljivih podatkih pa ustavno sodišče do sedaj še ni imelo primera, ko bi posamezni ustavni sodnik v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika tovrstne, sicer dopustne akademske dejavnosti opravljal v obliki samostojnega podjetnika ali drugi podjetniški obliki," so dodali na ustavnem sodišču. Ugotavljajo, da zakon o ustavnem sodišču ne določa, v kakšni obliki ali kako lahko ustavni sodnik opravlja te dejavnosti.

Dejavnosti lahko ustavni sodniki opravljajo kot dopolnilno delo s soglasjem delodajalca ali prek avtorske oziroma podjemne pogodbe, za kar soglasje ni potrebno. Ustavno sodišče ni pristojno za preverjanje teh pogodb, praviloma ni seznanjeno z njimi, niti ni pristojno za poizvedovanje o prihodkih iz teh dejavnosti. Zakonodaja prav tako ne določa, da bi ustavno sodišče ali njegov predsednik imela kakršne koli pristojnosti glede nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika in opravljanja dejavnosti kot samostojni podjetnik.

Izpostavili so, da "pravila o nezdružljivosti v prvi vrsti naslavljajo sodnike, ki so dolžni varovati integriteto sodniške funkcije ter ugled in neodvisnost ustavnega sodišča... Glede na nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču, pri čemer bi se morda lahko zgledoval tudi po ureditvi, kot jo pozna Evropsko sodišče za človekove pravice," so pojasnili.

Na ustavnem sodišču so sporočili, da je na ponedeljkovi neformalni razpravi sodelovalo sedem sodnic in sodnikov. Sodnik Jaklič ni sodeloval na razpravi, svojo odsotnost pa je med drugim pojasnil z dejstvom, da je svojo celovito izjavo za javnost že posredoval medijem.