V zadnjem letu je Slovenija doslej pomagala Ukrajini s skoraj 30 milijoni evrov pomoči, tudi ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Premier Golob je v pisni izjavi ob obletnici podporo in pomoč Ukrajini kot žrtvi agresije izpostavil kot moralno obvezo, pa tudi nekaj, kar je v skladu z Ustanovno listino ZN, “ki ne samo poziva k pomoči, ampak zapoveduje pomoč držav članic žrtvi agresivne vojne”, so sporočili iz premierjevega kabineta.

Izpostavil je tudi, da se Slovenija z zavezniki, “s katerimi delimo skupno zavezanost demokraciji in človekovim pravicam, nedvoumno zavzema za mir in mirno rešitev nastalega konflikta”, da pa poziv k takojšnji zaustavitvi vojne lahko naslovijo samo na Moskvo.

“Šele ko bo agresija ustavljena, lahko dobita priložnost diplomacija in z njo mir,” je dodal.

Slovenija Ukrajino jasno podpira na političnem parketu

“Slovenija in zavezniki znotraj zveze Nato in Evropske unije smo enotni v prizadevanjih za obrambo svobode in doseganje pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. Dokler ima ukrajinsko ljudstvo potrebo po vojaški obrambi, je naša moralna dolžnost, da ga podpiramo. Nobene pravice nimamo, da bi jih silili v rešitve, s katerimi se sami ne strinjajo,” je dodal.

Izpostavil je še, da prva obletnica ruske agresije na Ukrajino “mineva v žalostnem spoznanju, da še vedno obstajajo države in politike, ki verjamejo, da lahko z vojno urejajo odnose s sosedi ter z grožnjami z nasiljem vplivajo na prihodnost sveta”.

“Moje misli so danes še toliko bolj s prebivalci in prebivalkami Ukrajine, svojci in prijatelji žrtev, ranjenimi, ukrajinskimi vojaki, ki branijo svoje domove, z otroki, ženami in vsemi, željnimi miru in svobode,” je poudaril ter ocenil, da je “odgovornost Rusije kot ene od ustanovnih članic Združenih narodov in garantov miru po drugi svetovni vojni še toliko večja in njena ravnanja v Ukrajini v zadnjem letu dni še toliko bolj obsojanja vredna”. Izjavo je sklenil z besedami “Slava Ukrajini”.

Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je ob obletnici v sporočilu za javnost izpostavil, da je Slovenija v lanskem letu Ukrajini pomagala s skoraj 30 milijoni pomoči, od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.

Nekaj več kot 70.000 ukrajinskih beguncev je prebivališče prijavilo v Sloveniji, status začasne zaščite pa jih je pridobilo 7963. Ti imajo pravico do začasnega prebivanja, nastanitve, zdravstvenega varstva, dela, izobraževanja, denarne pomoči, združevanja družine. V program začetne integracije jih je vključenih 445.

Na prošnjo ukrajinskega veleposlaništva je Slovenija uspešno izpeljala premestitev 20 otrok iz sirotišnice v Lugansku. Sprejela je tudi dva ukrajinska ranjenca.

Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon.

Slovenija Ukrajino odločno podpira tudi na političnem parketu in si prizadeva za jasno obsodbo ruske agresije in njenih zločinov. Podprla je njen status kandidatke za članstvo v EU in vse doslej sprejete sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Vlada je ostro obsodila rusko agresijo, še posebej napade na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture, ter pozvala Rusijo, da s takim delovanjem nemudoma preneha.

Pridružila se je postopku Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Je tudi kosponzorka resolucije ZN o načelih za vzpostavitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, so še sporočili iz Ukoma.

STA