Med drugim pozivajo, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Na srečanje z vladno stranjo bodo čakali 10 dni, nato bodo proteste stopnjevali. Opozorilni shod so sicer po več lokacijah po državi začeli ob 13. uri, med drugim so se zbrali tudi v bližini letališča Edvarda Rusjana, kjer so izražali svoje zahteve do države.

“Z veliko angažiranostjo smo sodelovali pri oblikovanju nove kmetijske politike. Bili smo vključeni, toda zelo malo upoštevani,” je v današnji izjavi za javnost pred DZ opozoril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Kljub zagotovilom politike o pomembnosti kmetijskega sektorja za stabilnost države so bili kmetje po njegovih besedah žrtvovani za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov. “Rezultat kmetovega dela sta sedanje zeleno slovensko podeželje in blaginja slovenskih državljanov. Ne dovolimo, da se to uniči, saj poti nazaj ni,” je poudaril.

Medved je predstavil osem zahtev kmetov. Prva med njimi je, da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja.

“Zahtevamo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000. Zahtevamo izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu, uporabni, izvedljivi ter trajnostni,” je dodal.

Prav tako zahtevajo jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe. “Zahtevamo, da je prehranska varnost Slovenije prioriteta. Ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam. Stop novim davkom,” je še nanizal Medved.

Prav tako zahtevajo uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo ter da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju.

“Za današnjim protestom ne stoji nobena politična stranka, namen protesta je zastopati interese kmetov,” je bil jasen. Zahteve bodo danes naslovili na vlado, predsednico države in pristojne ministre. “Pričakujemo, da nas bodo sprejeli v 10 dneh, v nasprotnem bomo aktivnosti stopnjevali,” je napovedal Medved.

“Nismo mislili, da bomo morali s takimi zahtevami pred slovensko javnost 450 let po znamenitem slovensko-hrvaškem kmečkem uporu in 30 let po vseslovenskem kmečkem štrajku, ko smo zaprli vse slovenske meje,” je dodal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. A po njegovih besedah so razmere tako kritične, da so bili v to prisiljeni.

Žveglič je državljane pozval, naj jih podprejo na način, da kupujejo slovensko hrano in ne nasedajo drobnemu tisku. Enako je pozval predsednik komisije za kmetijstvo v državnem svetu Branko Tomažič. “Jejte lokalno, kupujte domače, kajti le to je prihodnost življenja na podeželju,” je dejal.

Alenka Marjetič Žnidar iz Zadružne zveze Slovenije je izpostavila, da so slovenske kmetije tiste, zaradi katerih je slovensko podeželje poseljeno, obdelano, slikovito in socialno varno, naša država pa prehransko varnejša. “Z vsako ukinjeno kmetijo, z vsakim izgubljenim mladim prevzemnikom izgubljamo vse našteto,” je opozorila.

Tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je opozorila na razmere v kmetijstvu. “Zveza spremlja svoje članstvo in ugotavljamo, da starejše odhajamo, mlajše pa ne prihajajo v takšni meri, kot bi si želeli,” je izpostavila in pozvala k skrbi za vse deležnike, da bodo lahko še naprej pridelovali hrano.

“Kako si predstavljate, da bomo mladi še naprej vztrajali in kmetovali, ko pa se nam onemogoča razvoj naših kmetij,” je zanimalo predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager. “Že več let opozarjamo na iste stvari in iste težave, razmere pa se v kmetijstvu niti slučajno ne izboljšujejo, kvečjemu se krepko zaostrujejo,” je dejala.

Izjavi kmetov je prisluhnila tudi pristojna ministrica Irena Šinko, ki je poudarila, da so na kmetijskem ministrstvu ves čas v stiku z nevladnimi in ostalimi organizacijami. “Kmetje vedo, da smo na njihovi strani, da poznamo njihove zahteve, ampak vse niso rešljive čez noč,” je dejala.

Po ministričinih besedah se zavzemajo za strožje varstvo kmetijskih zemljišč, prav tako je prepričana, da je treba iti pri določenih okoljskih ukrepih kmetom naproti. “Na različnih področjih so dogovori možni,” je prepričana Šinko. Je pa dodala, da vse ni v rokah kmetijskega ministrstva, ampak se je treba pogovoriti tudi z drugimi resorji.