V Mojstrani, ob poti proti dolini Vrata in pod vrhovi, ki so skozi generacije zaznamovali slovensko planinstvo, od leta 2010 deluje Slovenski planinski muzej. Njegovo odprtje je pomenilo uresničitev ideje, o kateri so prvič pisali že na začetku 20. stoletja, ko so se pojavila prizadevanja, da bi predmete, dokumente in pričevanja o slovenski navzočnosti v gorah zbrali na enem mestu ter jih ohranili za prihodnje rodove.

Muzej danes predstavlja prostor, v katerem domujejo zgodovina organiziranega planinstva, zgodbe vrhunskih alpinističnih dosežkov in razvoj gorskega reševanja, pomemben del vsebin pa je namenjen tudi varovanju narave ter varnemu obiskovanju gora. Razstava obiskovalcu omogoči, da številne vsebine spoznava z uporabo interaktivnih postaj, filmskega gradiva in doživljajskih nalog, pri katerih se lahko tudi sam znajde v razmerah, povezanih z gorskim svetom.

»Slovenski planinski muzej je prostor srečevanj domačinov, gornikov, turistov in drugih obiskovalcev. Planinstvo je v Slovencih globoko zasidrano, zato ima muzej tudi poseben nacionalni pomen, kar potrjuje vse lepši in iz leta v leto večji obisk,« je povedal Matjaž Podlipnik, vodja komunikacijske in tehnične službe Slovenskega planinskega muzeja.

Kot je dodal, si prizadevajo obiskovalcem predstaviti slovensko planinsko, gorniško in alpinistično kulturno dediščino ter pokazati, po čem so slovenski dosežki v gorah posebni tudi v svetovnem merilu. »Muzej je interaktiven, zato lahko obiskovalci s pomočjo sodobnih pristopov marsikaj preizkusijo, se naučijo česa novega in domov odidejo z znanjem ter prijetno izkušnjo,« je poudaril Podlipnik.

Od prvih zamisli do muzeja v Mojstrani

Prvi zapisi o ustanovitvi alpskega muzeja segajo v leto 1901, vendar je do uresničitve zamisli vodila dolga pot. Pomemben korak je bila razstava planinstva na Ljubljanskem sejmu leta 1932, pozneje pa so jedro današnje muzejske zbirke desetletja gradili posamezniki in planinska društva, ki so zbirali predmete, fotografije ter drugo gradivo.

Leta 1984 je bila v Mojstrani odprta Triglavska muzejska zbirka, s katero je upravljalo Planinsko društvo Dovje–Mojstrana. Po vključitvi v Gornjesavski muzej Jesenice se je zbirka strokovno razvijala naprej, leta 2007 pa je bil položen temeljni kamen nove muzejske stavbe. Slovenski planinski muzej je vrata odprl avgusta 2010 in tako sklenil več desetletij prizadevanj za samostojno ustanovo, namenjeno slovenski planinski dediščini.

Nova stavba je muzeju omogočila približno 1.200 kvadratnih metrov za razstavne površine, knjižnico in dvorano, v njej pa so urejeni tudi muzejska trgovina ter poslovni prostori. Objekt so zasnovali arhitekti Boris Leskovec, Alja Vehovec in Rok Kajtna, pri oblikovanju pa so izhajali iz gorskega okolja, v katerem muzej stoji.

Stavba spominja na skalno gmoto, zunanjost pa s sivimi površinami in ritmično razporejenimi lesenimi elementi povzema podobo visokogorskih zavetišč. Tudi njena simbolika je tesno povezana z vsebino muzeja, saj se arhitekturna podoba navezuje na Aljažev stolp, enega najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega planinstva.

Skoraj 5.000 predmetov in več kot 10.000 fotografij

Zbirke Slovenskega planinskega muzeja so nastajale skozi dolgoletno delo društev, zbirateljev in strokovnih sodelavcev, ki so ohranjali predmete ter osebna pričevanja iz različnih obdobij slovenske planinske zgodovine. Muzej trenutno hrani skoraj 5.000 predmetnih enot, od katerih jih je okoli 450 vključenih v razstavne postavitve.

Ob predmetih je pomembna tudi muzejska fototeka, v kateri je več kot 10.000 izvirnih fotografij, reprodukcij in digitalnih posnetkov. Gradivo sega od najstarejših obdobij organiziranega planinstva do sodobnih odprav ter dosežkov slovenskih alpinistov, njegova postopna digitalizacija pa omogoča varnejšo hrambo in hitrejši dostop raziskovalcem.

Muzejska knjižnica obsega več kot tisoč strokovnih in leposlovnih del. V njej hranijo vse številke Planinskega vestnika, klasična dela slovenske planinske književnosti in publikacije domačih planinskih društev. Del muzejske zbirke predstavljajo še arhivsko ter filmsko gradivo, med katerim so dokumentarni in igrani filmi o gorništvu, planinstvu in alpinizmu.

Stalna razstava obiskovalca vodi skozi razvoj hoje v gore, nastajanje planinskih poti in koč, zgodovino gorskega reševanja ter uspehe slovenskih alpinistov v domačih gorah in najvišjih gorstvih sveta. Zgodovinski predmeti so pri tem vključeni v sodobno muzejsko pripoved, ki obiskovalcu omogoča aktivnejše odkrivanje vsebin

[[image_2_article_90423]]

Znanje o gorah, ki ni namenjeno samo planincem

Pomemben del delovanja muzeja predstavljajo predavanja, občasne razstave in izobraževalne delavnice, s katerimi se odziva tudi na aktualne teme. Poleg zgodovine se ukvarja z varstvom narave, podnebnimi spremembami v Alpah in vprašanji varnega obiskovanja gorskega sveta.

V muzeju delujeta informacijski točki Triglavskega narodnega parka in Alpske konvencije. Obiskovalci lahko pridobijo informacije o pohodniških poteh, turističnih programih in razmerah v gorah, muzej pa kot vodniški urad Združenja gorskih vodnikov Slovenije sodeluje tudi pri najemu ustrezno usposobljenih vodnikov.

Sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije se nadaljuje pri Slovenski planinski poti in Slovenski turnokolesarski poti, saj je muzej ena od kontrolnih točk obeh povezav. Zaradi takšne vpetosti je postal pomemben informacijski center za obiskovalce Zgornjesavske doline, s svojo ponudbo pa prispeva tudi k turističnemu razvoju Mojstrane in širše občine Kranjska Gora.

Mednarodno opažen muzej ob vznožju gora

Delo Slovenskega planinskega muzeja je bilo v letih po odprtju večkrat nagrajeno. Med vidnejšimi priznanji je nagrada Živa za najboljši slovanski muzej leta 2017, muzej pa je prejel tudi nagrado Fundacije kralja Alberta I. za trajne dosežke, povezane z gorskim svetom in varovanjem Alp.

Slovensko muzejsko društvo mu je za doživljajski prostor »Pobeg v bivak« podelilo častno Valvasorjevo priznanje, muzej pa je bil nominiran tudi za naziv najboljšega evropskega muzeja. Priznanja potrjujejo, da je zgodbo slovenske planinske dediščine mogoče predstaviti sodobno, ne da bi pri tem izgubila zgodovinsko težo.

Geslo muzeja »Naveza za vrhove prihodnosti« zato dobro povzema njegovo vlogo. Muzej hrani spomin na generacije pastirjev in prvih gorskih vodnikov, hkrati pa pripoved nadaljuje z dosežki današnjih alpinistov ter vsebinami, ki mlajše obiskovalce spodbujajo k odgovornemu odnosu do gora.

[[image_1_article_90423]]

Skoraj tri milijone evrov vredna naložba

Okvirna vrednost projekta izgradnje Slovenskega planinskega muzeja je znašala 2,9 milijona evrov, evropski prispevek pa približno 1,5 milijona evrov. Z naložbo je dolgoletno zbiranje slovenske planinske dediščine dobilo primerne pogoje za strokovno obdelavo, varovanje in javno predstavitev.

Pomen investicije se danes kaže v zbirki, ki ostaja dostopna raziskovalcem ter širši javnosti, in v programu, s katerim muzej v Mojstrano privablja obiskovalce iz Slovenije in tujine. Planinska dediščina je tako dobila stalni dom prav ob vznožju gora, v okolju, kjer je skozi stoletja tudi nastajala.

Kako je v Mojstrani zaživel osrednji slovenski muzej planinstva ter kaj lahko obiskovalci odkrijejo med njegovimi zbirkami in interaktivnimi vsebinami, si oglejte v spodnjem videoposnetku.

[[image_1_article_90421]]