Kot je znano, so poslanci sredi julija sprejeli novelo zakona o pravilih cestnega prometa. Ta med drugim znižuje kazni za prehitro vožnjo in zvišuje kazni za telefoniranje med vožnjo (250 evrov in 3 kazenske točke). Prav tako uvaja možnost dovoljenja za zavijanje desno pri rdeči luči na semaforju. Za novelo je glasovalo 46 poslank in poslancev, proti eden. Z novelo se določa tudi pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu, kamor sodijo invalidski vozički ter skiroji in rolke na električni pogon. Vozniki teh vozil bodo morali voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, pa bodo lahko vozili ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro.

Voznik in potnik na kolesu in lahkem motornem vozilu, razen voznik invalidskega vozička na motorni pogon, morajo imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Strožje se ureja tudi obravnava voznikov, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu, ter tistih, ki se priključijo vozilu s prednostjo. Novela pa določa tudi primerno bočno razdaljo 1,5 metra pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijska določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Razširja se nekatera pooblastila občinskih redarjev in cestninskih nadzornikov.

Za mnenje o nekaterih spremembah, ki jih prinaša sprejeta novela zakona o pravilih cestnega prometa, smo povprašali Marjana Krajnca,  inštruktorja cestno prometnih predpisov od leta 1968.

Kakšno je vaše mnenje o novem pravilu, ki določa, da je vozniku, ob rdeči luči na semaforju, ki mu je dodan ustrezen prometni znak, dovoljena vožnja desno ob rdeči luči?

Moje mnenje je, da to bistveno zmanjšuje varnost v cestnem prometu; še posebej v križiščih. Pred mnogimi leti je takšna rešitev že bila v veljavi, vendar so takratni prometni strokovnjaki smiselno ugotovili, da z odstranitvijo takega pravila bistveno povečajo varnost pri vožnji skozi križišče. Še posebej je ta odločitev negativna, ker je ob današnji hitrosti vozil in netolerantnosti slovenskih voznikov, kakor tudi vsem znanem lovljenju rumenega semaforja, hitrost v križišču bistveno višja kot je bila nekoč.

Kako odgovarjate na vladni argument, da bo novo pravilo pripomoglo k večji pretočnosti prometa?

To pravilo bo kvečjemu pripeljalo do večje »zabasanosti« križišč in s tem vnašanja pretočnosti, saj bodo vsi uveljavljali to pravilo v večjem obsegu, kot je namenjeno. Primer: v Ameriki obstajajo križišča, kjer imajo vse vpadne ulice stop znak in vozniki zelo spoštljivo upoštevajo vsakega, ki pride za trenutek prej v križišče. Pri nas bi po mojem mnenju to pomenilo vojno v križišču, saj bi vsak »trdil«, da je prišel prej.

Koliko je v Mariboru po vaši oceni križišč, kjer bo ta ureditev mogoča?

Gledano s stališča varnosti, v Mariboru takšnih križišč ni.

Kakšna je, po vaših izkušnjah, kultura slovenskih voznikov v primerjavi s sosedi?

O tem je škoda izgubljati besed.

Kako komentirate sprejeto znižanje kazni v primeru prekoračitev hitrosti?

V veliki meri to potrjuje moje razmišljanje, da v Sloveniji ne nagrajujemo discipliniranih voznikov in tistih, ki spoštujejo zakonodajo, ampak nagrajujemo tiste, ki jo kršijo. Upam, da ne bomo kmalu pričeli kaznovati voznike, ki vozijo po predpisih.

Na drugi strani se zvišujeta globa in število kazenskih točk za uporabo telefona med vožnjo.

S tem se popolnoma strinjam, bi se pa seveda strinjal tudi s povišanjem kazni za preostale prekrške.

Glede lahkih motornih vozil, zlasti skirojev in rolk na električni pogon. Menite, da je sprejeta ureditev (vožnja po kolesarskem pasu, stezi ali poti oziroma ob desnem robu smernega vozišča; obvezne čelade za voznike do 18 let) primerna?

Menim, da je to področje zelo slabo urejeno, saj sedanja in tudi nova ureditev bistveno ogrožata varnost voznikov na dvokolesih, istočasno pa je varna vožnja štirikolesnih vozil bistveno otežena zaradi nepreglednosti križišč.

Slovenija vedno bolj postaja dežela krožišč. Ali ta krožišča opravljajo svojo osnovno funkcijo – zagotavljajo večjo pretočnost prometa?

V Sloveniji so krožišča posledica modnih muh, nikakor pa ne izboljšanja prometne ureditve. Veliko krožišč je premajhnih, mnoga tudi z notranjim in zunanji pasom onemogočajo pravilno prerazporejanje vozil, saj velika večina slovenskih voznikov noče, ne zna ali pa ne more v krožiščih voziti tako, kot je v zakonu predvideno.