Potem ko so se včeraj v številnih večjih mestih na ulice podali pacienti, so zaradi nezadovoljstva z dvigom zdravniških plač, ki da ustvarja dodatna nesorazmerja, in z odnosom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides že pred časom za današnji dan napovedali enodnevno opozorilno stavko.
Med njihovimi zahtevami je poleg odprave plačnih nesorazmerij tudi oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov. “Zdravnice in zdravniki ocenjujemo, da je stavka žal še edini preostali način, kako odločevalce prepričati o nujnosti ureditve normalnih, človeških in konkurenčnih delovnih pogojev v javnem zdravstvu, ki bodo bolnikom zagotovili ustrezno, pravočasno in kakovostno obravnavo,” pojasnjujejo v Fidesu. Minister Bešič Loredan je sicer večkrat poudaril, da ravnanje Fidesa pomeni zlorabo pravice do stavke. Fides z napovedano stavko po oceni vlade krši sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, podpisan lanskega oktobra.
Če so nam iz Fidesa pojasnili, da do nedavnega niso prejeli nobenega odgovora z vladne strani, pa je včeraj med Fidesom in zdravstvenim ministrstvom pod vodstvom Slovenskega zdravniškega društva potekala mediacija, ki je bila vendarle uspešna. “Sporazum je dosežen in parafiran,” je ob tem dejal mediator in predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina.
Med zdravniki veliko plačnih rekorderjev
Preseneča dejstvo, da so se zdravniki in zobozdravniki za stavko odločili prav v času, ko se slovenski zdravstveni sistem sooča s kaotičnimi razmerami. V državi namreč kljub velikemu številu plačnikov zdravstvenega zavarovanja, primanjkuje izbranih družinskih zdravnikov, pacienti pa nanje čakajo kar v vrstah med nočnimi urami, kar je za marsikoga nepredstavljivo. Zaradi nesoglasij je že večkrat počilo, nazadnje med zdravstvenim ministrom in ljubljanskim županom, ko je moral poseči premier.
Kot smo poročali, so se v sindikatu za stavko odločili zaradi nezadovoljstva z dvigom zdravniških plač, te pa so že tako, glede na aktualne razmere, visoke. Na portalu plač javnega sektorja je objavljenih 50 najvišjih plač v javnem sektorju za oktober prejšnjega leta, kar 48 med njimi jih prejemajo zdravniki, večina med njimi iz ljubljanskega kliničnega centra.
V UKC Maribor imena skrivajo in so portalu 24ur dali samo podatke o najvišjih izplačilih, medtem ko v UKC Ljubljana še vedno ne želijo razkriti, kakšne plače prejemajo njihovi zaposleni in nam na našo zahtevo vse do danes niso niti odgovorili.
Iz podatkov UKC Maribor je torej razvidno, da je vseh 50 zaposlenih z najvišjimi plačami v letu 2021 prejelo več kot 100 tisoč evrov bruto za celotno leto. Najvišja celoletna plača je znašala 137.620 evrov, kar bi v povprečju pomenilo slabih 11.500 evrov mesečno. Drugo največje izplačilo plač je bilo 132.551 evrov, pa potem dobrih 129 tisočakov, 125.234 in še 124 tisoč evrov bruto. Kdo vse je prejel te zneske, ni znano, ker v UKC Maribor niso posredovali niti podatkov o tem, kdo zaseda ta delovna mesta oziroma za kakšne funkcije gre.
Konec prejšnjega leta je vladna stran v okviru pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij reprezentativnim zdravniškim sindikatom ponudila predlog, ki je za velik del mladih zdravnikom pomenil povišanje plač v skupni višini petih plačnih razredov, višjim zdravnikom specialistom pa za dva plačna razreda.
V sindikatu Fides s predlogom niso zadovoljni, ker da ponudba ustvarja nova plačna nesorazmerja in anomalije. To je pokazala tudi anketa, ki so jo opravili med svojimi člani.
Vladi predstavili svoje zahteve in pričakovanja
Vladna stran je sicer napovedala, da bo preostala nesorazmerja odpravila v okviru pogajanj o novem plačnem stebru za zdravstvo. Zaradi napovedi, da bo vlada izhodišča do konca leta 2022 že sprejela, pa se še ni zgodilo, med zdravniki vlada nezaupanje do vladne strani. Kljub nezadovoljstvu Fidesa so dogovor z vlado podpisali nekateri drugi reprezentativni sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu, zato dogovor in s tem ponujen dvig plač velja tudi za zdravnike in zobozdravnike.
Med stavkovnimi zahtevami so ob doslednem upoštevanju standardov in normativov ter odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvenih timih – enak dvig za vsa zdravniška in zobozdravniška delovna mesta pričakujejo do 1. aprila – tudi javna in jasna opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki.
Prav tako od vlade v prihodnje pričakujejo, da ostro obsodi kakršnokoli obliko nasilja nad zdravniki in ostalim zdravstvenim osebjem ter da zdravnike kot nosilce zdravstvene dejavnosti vključi v oblikovanje reforme zdravstvenega sistema. “Napoved stavke je torej v prvi vrsti apel vladi k dialogu in iskanju kratkoročnih rešitev za vzdržnost javnega zdravstvenega sistema, ki bi v dobro bolnikov preživel leto 2023, do obljubljene reforme in dolgoročnih rešitev v letu 2024,” razlagajo v Fidesu.
V Fidesu pričakujejo tudi oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov, ki bo vključevala nova delovna mesta starejši specialist in starejši zdravnik zobozdravnik brez specializacije z licenco in s pripadajočimi posebnimi pogoji dela.
Med zahtevami sindikata je še prenos napredovanj, doseženih v času specializacije, ki se sedaj zdravnikom po opravljenem specialističnem izpitu ne upoštevajo.
Zdravstveni sistem bo normalno deloval
Čeprav bi jutri zdravniki in zobozdravniki naslavljali le nujne primere, ki bi ob zavrnitvi pomenili poslabšanje zdravstvenega stanja pri bolniku, pa stavke tako vendarle ne bo. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem? Podpredsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in vodja pogajalske skupine Gregor Zemljič je včeraj po 21.00 uri povedal, da je bila mediacija uspešna. “Stavka je s tem preklicana. Zato bo javni zdravstveni sistem jutri normalno deloval. In k temu smo v postopku mediacije najbolj stremeli,” je pojasnil. K odločitvi, da stavke ne bo, je delno botrovalo tudi aktualno stanje (pre)obremenjenega zdravstvenega sistema v državi, zato tega niso želeli še bolj obremenjevati.
Po besedah Zemljiča je glavni stavkovni odbor sindikata nekaj pred 21. uro odobril in podpisal popoldne parafirani sporazum, v četrtek pa naj bi sledila še obravnava in podpis vlade. Sporazum naj bi predvidoma začel veljati v začetku prihodnjega tedna.
Po podpisu vlade bodo v sindikatu, tako njegov podpredsednik, bolj natančno predstavili njegovo vsebino. Je pa nakazal, da bodo stavkovne razmere, ki jih naslavlja sporazum, očitno vendarle naslovljene v novem plačnem stebru za zdravstvo.
Med zahtevami, ki jih bo uredil sporazum, so tako določitve jasne karierne poti zdravnikov, prenos napredovanj specializantov, dosledno upoštevanje standardov in normativov ter zagotovitev dodatnih sredstev oz. pravnih podlag za nagrajevanje zdravnikov, ki presegajo standarde in normative.
“Narejen je bil velik korak k izboljšanju odnosov v javnem zdravstvenem sistemu,” je še dejal in dodal, da so Fides in zdravniki postali pomemben partner pri pisanju vsebin novega zdravstvenega stebra v plačnem sistemu javnega sektorja.