Težave z ravnanjem z odpadno embalažo v Sloveniji trajajo že 15 let. Na evropski ravni so bile sprejete spremembe zakonodaje, ki preprosto povedano urejajo troje. Prva je odgovornost proizvajalcev, da poskrbijo za svoje izdelke in embalažo tudi, ko ti postanejo odpadek. Druga pomembna sprememba so precej višji cilji glede recikliranja plastične odpadne embalaže s sedanjih 22,5 odstotkov na 55 odstotkov. Ob tem pa so se zaostrili še pogoji glede poročanja, kjer se kot reciklirani lahko štejejo samo odpadki, oddani reciklerjem. Tretja sprememba je na področju plastenk, saj jih bomo do leta 2030 morali ločeno zbrati 90 odstotkov. Vse te spremembe bodo zahtevale velike prilagoditve obstoječega sistema ločenega zbiranja odpadne embalaže.

Po več letih prizadevanja različnih organizacij in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je v pripravi kavcijski sistem. Tako so na Ministrstvu za okolje in prostor potekale strokovne razprave o kavcijskem sistemu z različnimi deležniki. Na ministrstvu kot tudi v ZPS menijo, da je skrajni čas, da kavcijski sistem zaživi v praksi.

Foto: ZPS.

Slovenci podpiramo kavcijski sistem

Na spletni strani ZPS so pripravili anketo o kavcijskem sistemu, v kateri je sodelovalo več kot 1200 uporabnikov. “Anketa je bila objavljena na spletu, zato ni reprezentativna, a vseeno so njeni izsledki zanimivi za vse odločevalce, ki so povezani z vzpostavitvijo kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji,” so uvodoma opozorili.

Iz rezultatov ankete ugotavljajo, da je na splošno očitno, da je kavcijski sistem zaželen, saj je 81 odstotkov sodelujočih v anketi dejalo, da bi ga zagotovo uporabljalo, 14 odstotkov bi ga zelo verjetno uporabljalo.

Kot so v nadaljevanju še pojasnili, je potrošnikom všeč ideja, da bi bile zbirne točke organizirane tudi v bližini naselij, glede cene kavcije pa si niso zelo enotni, enako velja za razlikovanje kavcije pri povratni in nepovratni embalaži. “Iz odgovorov in komentarjev smo razbrali, da marsikdo ne razume razlike med kavcijskim sistemom in splošnim sistemom zbiranja,” so poudarili.

Na ZPS smo se obrnili z nekaj vprašanji. Med drugim nas je tudi zanimalo, kaj je po njegovem razlog, da Slovenci podpiramo kavcijski sistem. Kot so za nas pojasnili, s to podporo nismo edini v Evropi, običajno tovrstne ankete pokažejo zelo visok delež podpore. “Razlogov je več, od tega, da na ankete odgovarjajo predvsem zainteresirani potrošniki (seveda bi bili med njimi lahko tudi tisti, ki imajo izrazito negativen odnos), verjamemo pa tudi, da so potrošniki spoznali koliko embalaže zavržejo in kaj se z njo potem dogaja. Se je pa tudi pri naši splošni raziskavi dojemanja trajnosti izkazalo, da smo Slovenci (vsaj po razmišljanju) med najbolj trajnostnimi narodi v Evropi,” so dejali.

Kako bo določena višina kavcije?

V anketi so se odgovori vprašanih najbolj razlikovali pri višini kavcije. Med komentarji vprašani večkrat omenjajo kavcijo v višini pol evra, a v resnici jih le dobra desetina meni, da bi morala biti višja od četrt evra, 15 odstotkov pa bi bilo zadovoljnih s kavcijo, enako ali nižjo od desetih centov.

S kavcijskim sistemom bi lahko država spodbujala nakup pijače v okolju bolj prijazni embalaži.

“Želeli bi, da višino kavcijo določijo s strateškim razmislekom. Po našem mnenju bi s tem stroškom lahko vplivali na to, v kakšni embalaži potrošniki kupujejo pijačo. Na splošno pa mora višina kavcije spodbujati potrošnike, da se odločijo za vračilo embalaže, torej zelo nizka ne sme biti,” so za nas pojasnili v ZPS.

Kavcijski sistem v Sloveniji ni novost

Nekaj podobnega kavcijskemu sistemu v Sloveniji že poznamo. Gre predvsem za vračljivo stekleno embalažo, v novi sistem pa bi bila vključena velika večina embalaže za pijače, razen tiste, v katero je mogoče spraviti več kot tri litre, izjema bi bile tudi pijače z visoko vrednostjo alkohola.

Tako bi sistem deloval podobno kot danes že deluje sistem za vračljive steklenice: “Potrošnik bi ob nakupu plačal kavcijo za embalažo, ki bi jo dobil povrnjeno, ko bi prazno embalažo prinesel nazaj. V Sloveniji bi tako že uveljavljen sistem za vračljive steklenici preprosto nadgradili še z drugo embalažo (plastenke, pločevinke, nevračljive steklenice …)”.

Foto: ZPS.

Prednost kavcijskega sistema bi se morala odražati v večji učinkovitosti recikliranja zbrane embalaže, ki ne vsebuje drugih nečistoč. “Ko danes plastenko odvržemo v rumeni zabojnik za embalažo, je iz nje praktično nemogoče izdelati novo plastenko za pijačo, kar bi moral biti cilj v krožnem gospodarstvu. Še bolje pa bi bilo, če bi s kavcijskim sistemom spodbujali nakup pijače v embalaži za večkratno uporabo, saj s tisto za enkratno uporabo delamo škodo pri uporabi omejenih virov,” so dejali v zvezi.

V Sloveniji kraljuje embalaže za enkratno uporabo

Plastična in kovinska embalaža za enkratno uporabo že nekaj let kraljujeta na naših prodajnih policah, njun delež se z leti samo povečuje. “Ta trend bi res morali ustaviti in spreobrniti, saj se bomo sicer večno otepali kupov plastike, jih zakopavali in sežigali ter s tem dobesedno uničevali,” opozarjajo.

Po podatkih, objavljenih na spletni strani zveze smo Slovenci leta 2020 porabili 236 milijonov plastenk za pijače (približno 115 na prebivalca), kar je malo manj kot leta 2019 (257 milijonov plastenk). Ločeno smo jih zbrali približno 63 odstotkov, kar je 11 odstotnih točk manj kot leto poprej. Še bolj pomenljiv je podatek, da je izvajalcem sortiranja iz mešane odpadne embalaže uspelo izsoritrati zgolj 8,25 odstotka plastenk, ki so jih nato poslali v reciklažo, a to ne pomeni nujno, da so bile ponovno uporabljene za polnjenje pijač.

Povratna embalaža v Sloveniji počasi izginja. Leta 1999 smo v Sloveniji kupili 42 odstotkov pijač v povratni embalaži, 20 let pozneje je bil delež povratne embalaže samo še polovičen (21 odstotkov).

Tržni delež povratne embalaže glede na vrsto pijač, Foto: ZPS.