Evtanazija pomeni povzročitev ali pospešitev smrti, da bi se trpečemu in neozdravljivemu bolniku odpravilo trpljenje. Stališča glede tega se ne razlikujejo le med državami, temveč tudi znotraj njih. V Evropi je evtanazijo prva legalizirala Nizozemska, in sicer leta 2001. Sledile so ji države Belgija, Luksemburg in Španija. Pomoč pri samomoru je dovoljena tudi v dveh kantonih v Švici in Albaniji.

Ob vprašanju evtanazije tudi pri nas poteka burna razprava. Že več let se vrstijo predlogi, da bi evtanazijo legalizirali, a stroka temu ni ravno naklonjena. Junija letos je bil na spletni strani Predlagam vladi podan predlog za uzakonjenje evtanazije. Do konca julija je predlog zbral 100 glasov za in 15 proti, tudi večina oddanih komentarjev je predlogu naklonjenih.

Celotno besedilo predloga vladi
“V Evropi je evtanazija dovoljena v Švici, v Belgiji in na Nizozemskem, a le v kolikor je prostovoljna; torej če oseba, ki želi umreti, pozna vse okoliščine svojega zdravstvenega stanja, je prisebna in da pristanek za izvršitev evtanazije.
Zakaj ne bi imeli te možnosti tudi v Sloveniji? Ali celo možnosti, da se svojci skupaj z zdravniško (komisijsko) ekipo odločijo namesto svojca, če se le-ta ni več sposoben sam odločiti.
Vsi, ki smo bili priča umiranju neozdravljivih ljudi, smo videli neznosne bolečine (kljub morfiju), ki jih je moral umirajoči doživljati preostanek svojega življenja, ne dneve, celo mesece. Zakaj je to potrebno?
Živalim je omogočeno, da jim s pomočjo injekcije olajšamo odhod, zakaj ne bi ljudem. Mislim, da ga ni, ki bi nasprotoval mirni in dostojni smrti.”

Evtanazija ni enaka samomoru z zdravniško pomočjo

To sicer ni prva pobuda za uzakonitev evtanazije, podobna je bila na isti spletni strani podana že januarja 2019. Takrat so v odgovoru na Ministrstvu Republike Slovenije za zdravje zapisali, da javno razpravo o evtanaziji in samomoru z zdravniško pomočjo podpirajo – “ampak v dostojanstvenih okvirih in z jasnimi stališči”. So pa poudarili: “Zagovarjamo stališče, da lahko človek dostojno umre tudi brez evtanazije.”

Uvodoma so pojasnili razliko med evtanazijo in samomorom z zdravniško pomočjo: “Evtanazija pomeni aktivno skrajšanje življenja na željo bolnika. Bolnik se torej sam odloči in zaprosi nekoga drugega (praviloma so to zdravniki), da mu vbrizga odmerek neke snovi, ki povzroči smrt. Samo dejanje je nepovratno. Samomor z zdravniško pomočjo pa je klasičen samomor. Vloga zdravnika, ki ga praviloma pri dejanju ni zraven, je samo v tem, da snov, ki bo povzročila smrt, predpiše. Bolnik sam zaužije zdravilo. V tem drugem primeru še ostaja možnost, da se bolnik premisli in da smrtonosne snovi ne popije.”

Bolniki se vendarle lahko odločajo vnaprej

Na zdravstvenem ministrstvu so spomnili, da v Sloveniji že zdaj obstaja možnost, da bolnik sam napiše, česa si ne bi želel, da se mu zgodi, ko bo njegova neozdravljiva bolezen napredovala do te mere, da bo kvaliteta življenja bistveno okrnjena. Gre za tako imenovani obrazec vnaprejšnje volje, ki ga bolnik izpolni ob pomoči osebnega zdravnika.

“V obrazcu lahko bolnik jasno navede, na primer, da ne želi, da se ga vozi na preiskave, da ne želi antibiotičnega zdravljenja v primeru pljučnice, da ne želi aparatov in podobno. Zelo pomembno je, da se ob tem zaveda, da njegove določene odločitve lahko pomenijo tudi takojšnjo smrt (na primer opustitev oživljanja),” so povedali na ministrstvu za zdravje.

Namesto evtanazije dobra paliativna oskrba

Na ministrstvu za zdravje so dejali: “Podpiramo strokovne odločitve zdravnikov, ki so usposobljeni, da prepoznajo, kdaj je neko zdravljenje neutemeljeno in bolniku ne bo v največjo možno korist, tako v psihičnem kot telesnem smislu. Tako zdravljenje lahko opustijo ali ga tudi prekinejo. Ves čas pa so zavezani lajšati težave, ki jih tako bolezensko stanje prinaša.”

Na zdravstvenem ministrstvu zagovarjajo dobro paliativno oskrbo: “Ne kot alternativo potrebo po evtanaziji, ampak kot celostno oskrbo, ki bo blniku olajšala simptome in težave ob napredovali bolezni in po opustitvi oziroma prekinitvi nekega zdravljenja.”

Želja po evtanaziji tudi pri mladih, ki ne vidijo smisla življenja

Na ministrstvu za zdravje so leta 2019 poudarili: “Šele ko bo javnost povsem jasno obveščena, o čem je govora, je možno, da se odpirajo tako demokratične možnosti odločanja, kot je referendum.” Dodali so, da se Belgija že sooča z nizom tožb zoper zdravnike, ki izvajajo evtanazijo: “Narašča delež evtanazij pri ljudeh, ki niso življenjsko ogroženi zaradi svoje bolezni in izražajo naveličanost nad življenjem. Želja po evtanaziji se pojavlja tudi pri mladih ljudeh, ki ne vidijo smisla življenja.”

Na ministrstvu za zdravje so dejali: “Radi bi tudi poudarili, da uzakonitev evtanazije zagotovo ne pomeni, da lahko odločaš o svojem življenju sam. V tem delu je javnost zavedena. Strogi protokoli določajo, da morajo o tebi in tvojem življenju in tvoji bolezni odločati vsaj trije zdravniki in zelo lahko se zgodi, da prošnjo zavrnejo. Kakšno je potem življenje teh posameznikov, študije ne poročajo.”

Se bodo letos na ponovno pobudo za uzakonitev evtanazije pristojni morda odzvali kako drugače? Izvedeli bomo 20. avgusta letos, ko se bo rok za odgovor na novo pobudo iztekel.