V Levici menijo, da je država zanemarjala ukrepe, programe in aktivnosti za zagotovitev reproduktivnega zdravja, dostopnega zdravstvenega varstva za ženske in njihovega zdravja na sploh. Zato se med drugim zavzemajo, da bi imele ženske v Sloveniji možnost koriščenja bolniške odsotnosti z dela brez potrebe po zdravniškem potrdilu, vnaprejšnjem napovedovanju odsotnosti ali koriščenja dopusta. Predlog je treba medresorsko uskladiti in doseči konsenz na vladi, sicer pa je minister Mesec dejal, da ga osebno podpira.

Bolniško odsotnost bi dobile plačano brez zdravniškega potrdila

Tri koalicijske poslanke so ob mednarodnem dnevu žensk v DZ vložile poslansko pobudo za uvedbo bolniških odsotnosti za delavke, ki trpijo zaradi menstrualnih bolečin. “Ko bomo v družbi zares odkrito in brez zavor naslovili menstruacijo in menopavzo ter (spre)govorili o menstruaciji in menopavzi kot zdravstvenem standardu, bomo s tem odpravili stigmo in z njo povezan sram ter del stereotipov, tabujev in posledično predsodkov, ki ženske v družbi diskriminira in iz njih ustvarja največjo družbeno manjšino,” so besede poslanke Nataše Sukič v sporočilu za javnost povzeli v stranki Levica.

Ali podpirate uvedbo plačanega menstrualnega dopusta v Sloveniji?

  • Da. (67%, 105 glasov)
  • Ne. (33%, 52 glasov)

Vseh glasov: 157

Loading ... Loading ...

Anketa poteče 24. marca 2023 ob 23:59.

Za predlog pa se tako ne zavzemajo več samo v Levici, ampak sta pobudo podpisali tudi poslanki Lucija Tacer (Gibanje Svoboda) in Meira Hot (SD), skupaj so pozvale vlado in pristojna ministrstva, da pristopijo k preučitvi ukrepov, ki bi zmanjšali neenakost na delovnem mestu glede na osebne okoliščine, zlasti uvedbo možnosti koriščenja bolniške odsotnosti z dela iz naslova menstruacije po zgledu Španije, brez potrebe po zdravniškem potrdilu, vnaprejšnjem napovedovanju odsotnosti ali koriščenja dopusta.

Večina žensk je prisiljena delati kljub menstrualnim bolečinam

Če imajo ženske zaradi menstruacije hude simptome, si morejo v Sloveniji sedaj priskrbeti zdravniško potrdilo, da niso zmožne opravljati dela. Kot nakazujejo podatki več raziskav, pa menstrualne bolečine niso šala. Dismenoreja oziroma boleče menstrualne krvavitve v rodnem obdobju se pojavljajo pri kar 75 % žensk.

Močni krči v trebuhu se pri dismenoreji običajno pojavijo nekaj ur pred menstruacijo ali ob začetku menstruacije in trajajo od dva do tri dni. Običajno jih spremlja bolečina v križu, pogosto pa tudi slabost, bruhanje, driska, odvajanje vode, občutek napihnjenosti v trebuhu, znojenje in občutljivost v predelu male medenice, ki se širi v zgornji del stegen in križ.

V raziskavi avstralskega podjetja Maurice Blackburn, kjer je sodelovalo okoli tisoč žensk, jih je 75 % navedlo, da trpijo zaradi bolečih menstruacij. Od te podskupine jih je 73 % reklo, da so bile njihove menstruacije tako boleče, da so se težko osredotočile ali pa je to vplivalo na njihovo sposobnost opravljanja dela. Kljub temu jih je 74 % dejalo, da se ne počutijo dobro, ko se z vodjo na delu pogovarjajo o dopustu ali zahtevajo fleksibilno ureditev dela za obvladovanje simptomov menstruacije. Večina jih je kot razlog navedla, da mislijo, da tega vodstvo ne bi razumelo ali pa se bojijo, da bo to negativno vplivalo na njihovo kariero. Večina žensk je zato prisiljena delati kljub bolečinam, ki vplivajo na njihovo delavsko sposobnost.

Strah, da bi ženske takšen sistem izkoriščale, je v praksi neutemeljen

Pred dobrim mesecem dni je Španija postala prva evropska država, ki je ženskam omogočila plačan menstrualni dopust. Na Japonskem si lahko medtem ženske na mesec vzamejo od enega do tri dni dopusta vsak mesec zaradi menstrualnih bolečin. Južna Koreja dovoljuje, da si zaradi menstrualnih bolečin ženske vzamejo en prost dan na mesec, Tajvan tri na leto, Indonezija pa dva na mesec. V Indiji so menstrualni dopust vsem državnim uslužbenkam omogočili že leta 1992.

Kot navaja Guardian, se sicer kljub temu, da za to ni uvedb, posamezni delodajalci v ostalih državah po svetu odločajo, da bodo ženskam omogočili plačan menstrualni dopust. Po izkušnjah delodajalcev, ki to nudijo, ne opažajo, da bi ženske to izkoriščale, kot se marsikdo boji.

Na marketinški agenciji v Dubaju TishTash Communications so npr. o omenjenem plačanem bolniškem dopustu, ki ga prakticirajo, povedali, da je prinesel samo pozitivne rezultate. Kot so dejali za omenjen medij, ženskam zaupajo, da si dopust vzamejo samo takrat, ko ga zares potrebujejo, večkrat pa jim tudi omogočijo delo od doma. Po njihovih izkušnjah ni delo zaradi tega nikoli trpelo.

Bo za izvedbo predloga poskrbela medresorska delovna skupina?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nam je pojasnilo, da je uvedba menstrualnega dopusta eden od predlogov Resolucije o nacionalnem programu s področja enakih možnostih moških in žensk, ki ga je pripravil Strokovni svet za enakost spolov, to je posvetovalno telo ministra, sestavljeno iz predstavnikov civilne družbe. Predlog je potrebno medresorsko uskladiti in doseči konsenz na Vladi. Minister Mesec je sicer poudaril, da predlog osebno podpira.

Nad uresničevanjem resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških bo sicer zdaj bdela medresorska delovna skupina, ki jo ustanavljajo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Želijo namreč, da ta obsežen tekst ne ostane zgolj na ravni lepih misli, ampak dejansko zaživi v praksi.

Kot so zapisali na ministrstvu, je končni predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, ki so ga objavili pretekli mesec, v ciljni ravnini. Po njihovih napovedih bo predlog v kratkem medresorsko usklajen in posredovan v sprejem na vlado.

Ob tem so pojasnili, da so ženske skozi leta pridobile vrsto pravic, ki so vsakič znova v nevarnosti, da zdrsnejo v času nazaj. “Ženske danes še vedno uživajo manj ekonomske, družbene in politične moči, njihov položaj pa se glede na raziskave Evropskega inštituta za enakost spolov celo poslabšuje,” so opozorili.

Kroži tudi peticija za zagotavljanje brezplačnih menstrualnih pripomočkov

V Sloveniji se medtem na področju zagotavljanja pravic za ženske dogaja veliko. V študentski skupini Povezani so tako pred kratkim ustvarili peticijo za zagotavljanje brezplačnih menstrualnih pripomočkov v izobraževalnih ustanovah. Ob tem razlagajo, da si mora vsaka ženska mesečno zagotoviti vložke, tampone, kar pa lahko za mnoge, sploh zaradi vse višjih cen, predstavlja finančno prepreko. “Pomembno je, da se zavedamo, da tovrstni pripomočki niso kozmetični ali lepotni dodatek, temveč ključen material v času menstruacije,” pojasnjujejo ob peticiji.

Velikokrat se postavlja vprašanje ali pa pomislek o zlorabah in odtujevanju higienskih izdelkov v prekomernih količinah, a v izobraževalnih ustanov po celotni Sloveniji, tako na fakultetah in srednjih šolah, kjer je ta sistem stalna praksa že nekaj let, govorijo ravno nasprotno,” so še navedli.

Peticijo je zaenkrat podpisalo skoraj 5000 ljudi.

Na Maribor24.si smo pred sedmimi meseci objavili anketo, kjer smo povprašali po mnenju bralcev o tem, ali se strinjajo s pozivom, da bi bili menstrualni pripomočki brezplačni v javnih ustanovah. 54 % oziroma 173 anketirancev je odgovorilo, da se s tem ne strinjajo, saj menstruacija ni bolezen. 46 % oziroma 145 anketirancev pa je dejalo, da se strinjajo, saj je dostop do menstrualnih izdelkov temeljna človekova potreba.