Potem ko je nedavno veliko pozornosti pritegnila zgodba Alenke Čurin Janžekovič, neozdravljivo bolne Slovenke, ki se je odpravila v Švico zaradi samousmrtitve, se tudi pri nas sicer pojavljajo vedno večje težnje po zakonu, ki bi tovrstno prekinitev življenja omogočal in tudi dovoljeval. V Društvu Srebrna nit prepoznavajo težnje po uvedbi zakona, ki bi pomoč pri samousmrtitvi dovoljeval tudi pri nas. “Tovrstni zakon mora najprej upoštevati evropsko zakonodajo. Evropsko sodišče za človekove pravice nedvoumno dopušča ureditve, ki omogočajo prostovoljno končanje življenja na podlagi svobodne odločitve posameznika,” pojasnjujejo v društvu. V ta namen nameravajo pričeti tudi z zbiranjem podpisov v podporo omenjenemu zakonu.

Pomoč pri samousmrtitvi je v Sloveniji kaznivo dejanje

O zakonski podlagi odloča vsaka država sama zase. Slovenska ustava varuje nedotakljivost življenja, vendar na način, ki posamezniku dovoljuje svobodno razpolaganje s svojim življenjem in zato samomor kot tak de facto ni kazniv. “Slovenski Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) pa notranjo svobodo vsakega posameznika sprejme kot svojo prvo vrednoto. Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) je mogoče razumeti kot podrobno urejeno dopolnitev ZPacP tam, kjer ta pravi, da ima pacient pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo,” pojasnjujejo v društvu.

Leta 2019, ko je imela Nizozemska 17,34 milijona prebivalcev, je tam s pomočjo pri samousmrtitvi umrlo 269 ljudi. Preračunano na število prebivalcev Slovenije bi to pri nas pomenilo 33 ljudi.

Pri nas je sicer pomoč pri samousmrtitvi kaznivo dejanje. “To močno vpliva tudi na javno razpravo. Ljudje se izogibajo tovrstnim pogovorom, kaj šele, da bi jih javno objavljali. Zato nad tem ni nikakršnega pregleda. Če pa naredimo primerjavo z Nizozemsko, kjer je tovrstna pomoč že dolgo uzakonjena in uveljavljena, kar pomeni večjo ozaveščenost pacientov, lahko tvegamo napoved, da bo takih ljudi malo,” povedo v društvu.

Izraz evtanazija nikakor ni enak pomoči pri samousmrtitvi, temveč gre za različna pojma. Evtanazija je namreč situacija, kjer nekdo drug na prošnjo pacienta vnese v njegovo telo smrtonosno učinkovino, v primeru pomoči pri samousmrtitvi pa si pacient vnese učinkovino sam.

Pri tem je potrebno poudariti, da slovenski ZPPKŽ ni namenjen evtanaziji, torej situaciji, kjer nekdo drug na prošnjo pacienta vnese v njegovo telo smrtonosno učinkovino, ampak zgolj pomoči pri samousmrtitvi, kjer si pacient vnese učinkovino sam, razložijo v društvu. Res pa ZPPKŽ v primerih, ko si pacient iz objektivno upravičenih razlogov (npr. tetraplegija) ne more vnesti učinkovine sam, dovoljuje vnos s strani pooblaščene osebe, seveda samo na izrecno pacientovo željo in po sklepu nadzorne komisije.

Na kakšen način bo torej zakon pri nas dovoljeval prekinitev življenja, še ni točno določeno, vsekakor pa bo ta nadzorovan in podprt z ustrezno stroko. “Izvedba pomoči bo stvar konkretnega dogovora med pooblaščenim zdravstvenim delavcem in pacientom. Vsekakor pa bo poleg zdravstvenega delavca, ki bo prinesel učinkovino, prisostvoval tudi psihiater, ki bo tudi sicer v postopku odločanja o pomoči preverjal pacientovo sposobnost odločati o sebi,” povedo v društvu.

Teče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov

Bilo je že več poskusov odpreti širšo javno diskusijo o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zaradi neznosnega trpljenja, ki ga doživljajo posamezniki, razložijo v društvu. Dlje od takšnih poskusov ni prišlo, ker je tedaj še obveljalo za nespodobno govoriti o tej temi, ki menda ni zanimala velikega števila ljudi. “Ko sta leta 2018 Alenka Janžekovič Čurin in Janko Pleterski od države javno zahtevala zase in za druge PPKŽ, je bil tabu razklenjen tudi za najširšo javnost. Tisti, ki sedaj govorijo o nujnosti široke razprave, preden bi zakon sprejeli, da bi njegovo sprejetje odložili, so bili v preteklosti nasprotniki njenega odpiranja,” povedo v društvu.

Široka razprava o pomoči pri samousmrtitvi poteka v Sloveniji vsaj pet let.

V teh dneh tako v društvu pričenjajo z zbiranjem podpisov, da bi tudi pri nas dobili ekvivalenten zakon tistim, zaradi katerih se neozdravljivo bolni odpravljajo v tujino. Podpise je mogoče oddati na upravnih enotah ali krajevnih uradih, obvezen je podpis pred uradno osebo. Podpise je mogoče oddati tudi prek eUprave. Vsa navodila za oddajo podpisa podpore predlogu zakona so objavljena na spletni strani https://mojezivljenje.si/.

Delovna skupina zainteresiranih državljank in državljanov, strokovnjakov za zdravstvo, pravo in etiko, ki deluje pod okriljem Društva Srebrna nit – združenja za dostojno starost, je v Državni zbor pred kratkim vložila predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Vse od ponedeljka, 24. aprila, tako teče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov v njegovo podporo. Kot je znano, želijo ustvarjalci zakon vložiti v parlamentarni postopek s podporo volivcev in ne političnih strank.

Pobudniki morajo zbrati vsaj 5000 podpisov, a si želijo mnogo večje podpore. Ocenjujejo namreč, da pripravljenost zakonodajalca, da sprejme predlog zakona, v veliki meri odvisna od izpričane množičnosti državljanske podpore. Sporočilo, ki ga želijo pobudniki poslati odločevalcem z javnim zbiranjem podpisov je, da predlog zakona presega ideološke, demografske, geografske in vse druge delitve. Želijo, da zbrani podpisi jasno izkazujejo voljo vseh, ki v ideji in vsebini zakona prepoznajo prizadevanje za pravice vsake osebe, da prav do konca življenja avtonomno vodi svojo pot v skladu s svojimi ideali in prepričanji. To je državljanski zakon za državljanke in državljane in pomemben je prav vsak podpis.

Zbiranje podpisov bo potekalo od 24. aprila do 22. junija 2023.

Podpis podpore zakonu volivci in volivke lahko oddajo na več načinov. Obrazec lahko natisnejo na tej povezavi, izpolnijo in podpišejo pred uradno osebo na upravni enoti ali na krajevnem uradu. Obrazec lahko izpolnijo že pred prihodom na upravno enoto, razen podpisa. Da bo obrazec veljaven, ga je potrebno obvezno podpisati pred uradno osebo na upravni enoti. V obrazec so pobudniki že vnesli geslo in šifro.

Če volivke in volivci nimajo možnosti tiskanja obrazca, lahko prazen obrazec brezplačno dobijo na upravni enoti. V prazen obrazec je potrebno poleg vnosa osebnih podatkov še:
• Obkrožiti podporo zahtevi oz. pobudi C.PZ (vložitev predloga zakona),
• vpisati šifro 1017 v prazen pravokotnik,
• vpisati geslo MOJE ŽIVLJENJE na prazno črto zraven pravokotnika (rubrika »vložitev predloga zakona«).Izpolnjen obrazec podpore z overjenim podpisom je potrebno poslati po pošti na naslov Društva Srebrna nit, Vipotnikova ulica 13, 1211 Ljubljana Šmartno.
Za volivke in volivce, ki imajo urejen elektronski podpis, velja, da podporo predlogu zakona lahko oddajo elektronsko, prek te povezave.
Podpis podpore lahko oddajo tudi volivke in volivci s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini, volivke in volivci v bolnišnicah, domovih za starejše in zavodih za invalidne osebe, pa tudi bolni in invalidi, ki ne morejo na upravno enoto. Natančna navodila, so objavljena tudi na spletni strani https://mojezivljenje.si/, kjer so na voljo tudi vsa druga gradiva o zakonu.
Pobudniki vabijo vse, ki v povabilu k oddaji podpisa vidijo skladnost z njihovimi prepričanji, da to tudi izkažejo in se s tem pridružijo skoraj tri četrtinski podpori zakonu, ki so jo izrazili anketirani v dveh nacionalnih raziskavah, Slovensko javno mnenje 2021 in raziskava Ninamedia 2022.

“Pomembno je spomniti, da predlagani zakon nikomur ničesar ne jemlje. Vse pravice, ki jih imajo pacienti in vsa skrb, ki naj bi jo bili v primeru bolezni ali poškodb deležni, ostajajo še naprej zakonsko urejene. Daje pa možnost svobodnega odločanja o koncu svojega življenja, zagotavlja družbeni nadzor in popolno varnost pred kakršnimi koli zlorabami ali zmotami,” dodajo v društvu.

Da vsebina omenjenega zakona zadeva vse nas, ki se lahko znajdemo v situaciji, ko bi si zaradi bolezni želeli pomoč pri predčasnem končanju življenja, so prepričani v društvu, prav zato si prizadevajo za ozaveščanje javnosti o tej temi. “V komunikacijskem načrtu imamo splet več aktivnosti: od terenskega dela, ki je potrebno za informiranje, ozaveščanje in s tem tudi uspešno zbiranje podpisov, kot tudi celovit paket aktivnosti odnosov z javnostmi: ozaveščanje prek naših lastnih digitalnih kanalov, spletne strani in socialnih omrežij, novinarske konference, sporočila za medije, brifingi in razlagalna gradiva za novinarje, udeležbo na razpravah, okroglih mizah, pogovornih oddajah v medijih, video komunikacijo. Skratka, delovali bomo odprto, pregledno, jasno in razumljivo, saj se dotikamo teme, o kateri ne sme biti dvoma. Pomembna je za nas vse,” povedo v društvu Srebrna nit.

Stroka o zakonu z različnimi mnenji

Zdravstvena stroka o ZPPKŽ nima enotnega mnenja. Vodstvi Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice zakonu nasprotujeta. Razpravljanje zunaj kroga omenjenih vodstev zdravniških organizacij je pokazalo, da obstajajo številni zdravniki, ki svoje poslanstvo vidijo drugače, ne kot reševanje človeških življenj, ampak kot predano pomoč pacientom. Takšno držo, kot razložijo v društvu, izražajo še posebej zdravniki, ki so v vsakdanjem stiku s trpečimi in umirajočimi. ZPPKŽ podpirajo tudi medicinske sestre.

Poslanci se glede predloga zakona še niso izrekli. V primeru, da jim v društvu uspe zbrati zadostno število podpisov, pa se bo ta znašel med zakonodajnimi predlogi, ko bo torej odločitev za ali proti nujna. “Svojo podporo ZPPKŽ bodo imele poslanke in poslanci priložnost pokazati, ko bo zakon v zakonodajnem postopku. Institucije se o njem večinoma še niso izrekle,” povedo v društvu.

Raziskava Slovensko javno mnenje kaže, da je leta 2009 evtanazijo ocenilo za sprejemljivo 60% vprašanih, leta 2022 pa že 74%. Zelo podobno številko je dala javnomnenjska raziskava Ninamedije v maju 2022, ko je 76,5% vprašanih podprlo uzakonitev možnosti, da ljudje, ki želijo končati svoje nevzdržno trpljenje, dobijo pomoč pri samousmrtitvi.

“Že prej visoka podpora v Sloveniji je v zadnjih desetih letih še narasla in današnja izjemno široka podpora je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter – zelo zanimivo – le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve ljudi. Misel, da je treba hudo trpečim, ki si tega želijo, pomagati, povezuje veliko večino ljudi v Sloveniji,” razložijo v društvu Srebrna nit.

Evtanazija je v Švici prepovedana, tam je dovoljena samo vodena pomoč pri samousmrtitvi. Evtanazija je sicer dovoljena v Španiji, Luksemburgu, Nizozemski, Belgiji, Kolumbiji, Novi Zelandiji, številnih državah ZDA in Avstralije, samo pomoč pri samousmrtitvi pa v sosednji Avstriji.