Osamosvojitev Slovenije in posledična demokratična preobrazba slovenske družbe je v veliki meri vplivala na razvoj ter položaj ustavno opredeljenih avtohtonih narodnih skupnostih, vključno z madžarsko narodno skupnostjo. Sožitje Slovencev in Madžarov v Prekmurju, ki so ga nekoliko načeli dogodki v prvem delu 20. stoletja (obdobje spreminjanja državne pripadnosti, leta med dvema svetovnima vojnama, druga svetovna vojna ter prva leta po 1945) ter položaj madžarske skupnosti se je izboljšalo že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, osamosvojitev Slovenije pa je z nadgradnjo ustavnih in zakonskih odločb ta odnos ter položaj omenjene narodne skupnosti dodatno utrdilo. Vendar so se pojavile (in so tudi danes prisotne) težave na področju ohranjanja narodne identitete in maternega jezika ter težave zaradi nedoslednosti pri izvajanju zakonskih določb.
Madžarska narodna skupnost je v samostojni Republiki Sloveniji postala pomemben subjekt tudi v slovensko-madžarskih bilateralnih odnosih ter na področju ustvarjanja gospodarskega in turističnega razvoja narodnostno mešanega območja v Prekmurju ter v širši regiji. »Kljub temu je danes demografska slika omenjene skupnosti v Sloveniji skrb zbujajoča« je opozoril ter dodal, da trenutna situacija od pripadnikov narodne skupnosti ter širše družbene skupnosti terja dodatne napore pri iskanju optimalnejše poti glede zagotavljanja njene ohranitve in razvoja.
