Po mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, bodo ženske danes že drugič v tem mesecu v ospredju pozornosti, predvsem tiste z otroki. V Sloveniji namreč dan mater obeležujemo 25. marca. V naši državi je bilo leta 2021 približno 700.000 mater. Stopnja delovne aktivnosti med tistimi s tremi otroki ali več je znašala 80,6 odstotka, kar je bilo največ v EU.

Materinski dan obeležujejo po celi Sloveniji

Ob tokratnem materinskem dnevu sta še posebej veseli porodnišnici Postojna in Ptuj. V tem tednu sta namreč prejeli težko pričakovana kardiotokografa, ki merita plodov srčni utrip med porodom in spremljata materino srčno frekvenco in krvni tlak. Nakup je omogočila donacija Nove ljubljanske banke v višini dobrih 25.000 evrov, so zapisali v društvu Slojenčki, ki sredstva za vse slovenske porodnišnice zbira od leta 2016.

Mestna občina Novo mesto pa je ob letošnjem materinskem dnevu uradno postala prejemnica naziva Dojenju prijazno mesto. V sodelovanju s partnerji projekta je izpolnila vseh deset korakov mednarodne pobude, s katero si nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pod okriljem Unicefa Slovenija prizadeva za bolj pogosto in sprejeto dojenje v lokalnem okolju. V Novem mestu lahko matere zdaj na številnih lokacijah neobremenjeno dojijo otroke.

Katoliška cerkev na Slovenskem bo danes sklenila teden družine. Škof Anton Jamnik čestita vsem materam in očetom za pogum, da so bili odprti za življenje in so sprejeli otroka. Vsaki družini želi, da bi bil v njej vedno prostor za pogovor in odpuščanje, da bi bila po zgledu svete družine kraj upanja, veselja in miru.

Današnji dan je bil sprva Kristusov praznik

Po ugotovitvah raziskovalcev je bil 25. marec sprva Kristusov praznik, na katerega so se spominjali tako Kristusovega spočetja kot križanja. V začetku 8. stoletja pa se je pridružilo in kmalu prevladalo obeleževanje spomina na angelovo oznanjenje Mariji, da bo rodila Božjega sina.

Na ta dan se je začelo novo leto, saj je bilo povezano z začetkom pomladi, praznik pa so poimenovali Pomladanska Marija. Cerkev je s tem praznikom prekrila predkrščansko obredje, s katerim so v stari Grčiji častili boginjo Kibelo, medtem ko je bila v starem Rimu znana kot magna mater oz. v prevodu kot velika mati. Ko so Rimljani zavladali v Sredozemlju, so romanizirane oblike Kibelinega kulta razširili po vsem cesarstvu.

Obeleževanje materinskega dne se je v Evropo preneslo iz ZDA, kjer je v navadi od leta 1910. Evropske navade, povezane z materinskim dnem, denimo obisk staršev in obdaritev matere, pa imajo po ugotovitvah raziskovalcev korenine v Angliji.

STA