Podjetja, ki so upala, da bodo z odlašanjem pri nakupu električne energije prihranila, so se znašla pred neprijetno realnostjo. Borzne cene električne energije za dobavo v letu 2027 so se od februarja do konca oktobra skoraj podvojile, občutno pa se je podražil tudi zemeljski plin. Za večje porabnike lahko razlike pomenijo več sto tisoč ali celo več milijonov evrov dodatnih stroškov.
Kot izhaja iz podatkov, ki jih je predstavil GEN-I, je cena električne energije za enakomerno dobavo v letu 2027 konec oktobra dosegla 191 evrov za megavatno uro, medtem ko je bila februarja približno polovico nižja.
Podražitve, ki se merijo v milijonih
Kako močno lahko nihanje cen vpliva na poslovanje, kaže primer podjetja z letno porabo 10.000 megavatnih ur električne energije. Če bi energijo za leto 2027 zakupilo po cenah s konca oktobra, bi v primerjavi s sredino marca, ko je cena znašala 109 evrov za megavatno uro, plačalo približno 820.000 evrov več.
Pri podjetju s petkrat večjo porabo bi razlika presegla 4,1 milijona evrov. Gre za primerjavo borznih cen, ki ponazarja, kako pomemben je lahko trenutek zakupa energije.
Zakaj so cene tako močno poskočile?
Pomemben preobrat na energetskih trgih se je zgodil konec februarja, ko so se zaradi zaostrovanja geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu cene v kratkem času močno zvišale.
Cena zemeljskega plina je v enem tednu poskočila za 42 odstotkov, cena električne energije pa za približno 20 odstotkov. Čeprav so pozitivne novice s svetovnih trgov občasno prinesle pocenitve, so bile te praviloma manj izrazite od predhodnih podražitev.
V začetku novembra je sicer sledila občutnejša pocenitev. Električna energija za leto 2027 se je s 191 evrov za megavatno uro pocenila na 166 evrov, vendar je bila tudi po padcu približno 70 odstotkov dražja kot februarja.
Se lahko ponovi energetska kriza?
Energetski trgi ostajajo močno odvisni od geopolitičnih napetosti, vremenskih razmer, dobavnih verig in gibanja cen emisijskih kuponov. Kako hitro se lahko razmere zaostrijo, je pokazalo leto 2022, ko je evropski plinski indeks TTF presegel 300 evrov za megavatno uro, cene električne energije pa so na nekaterih trgih v konicah dosegle skoraj 1.000 evrov.
Takšne razmere sicer ne pomenijo, da se bo podoben scenarij ponovil tudi prihodnje leto, opozarjajo pa na tveganja, ki jih prinaša čakanje na ugodnejše cene.
Kaj lahko storijo podjetja, ki elektrike še niso zakupila?
Pri GEN-I podjetjem svetujejo premišljeno in postopno načrtovanje zakupa električne energije. Ena od možnosti je zakup dela potrebnih količin za prvo četrtletje ali polletje, druga pa sklepanje večletnih pogodb, pri katerih je mogoče doseči drugačno povprečno ceno.
Pomembno je tudi pravočasno načrtovanje zakupa za leto 2028. Konec oktobra je namreč borzna cena električne energije za to leto znašala približno 135 evrov za megavatno uro, kar je bilo več kot 50 evrov manj od takratne cene za leto 2027.
Strokovnjaki podjetja poudarjajo, da je skoraj nemogoče zanesljivo predvideti najnižjo točko na trgu.
