Direktor družbe Eles, Aleksander Mervar, je v svoji analizi borznih cen električne energije izračunal, da obeti za gospodarske družbe, ki so doslej odlašale z nakupi potrebne električne energije za prihodnje obdobje, do konca prihodnjega leta niso ugodni. Izsledki njegove analize kažejo, da bodo tisti, ki svojih prihodnjih potreb po električni energiji niso pravočasno zavarovali, morali manjkajoče količine električne energije kupovati po bistveno višjih cenah. Tudi ob ugodnem razpletu obstaja bojazen, da bodo cene za 50 do 70 odstotkov višje od cen, ki so veljale še do sredine februarja letos.
Cene energentov skokovito narasle
Kot je zapisal Mervar, se je silovita rast cen energentov pričela z začetkom vojne v Iranu. Medtem ko se mnogi osredotočajo predvsem na cene naftnih derivatov in zemeljskega plina, pa so narasle tudi cene električne energije. V primerjavi z letom 2024 se je cena podražila za kar 2,7-krat, opozarja Mervar.
Kdor je odlašal, bo plačal visoko ceno
Direktor družbe ELES je na podlagi dejanske porabe električne energije v letu 2025 izdelal oceno mesečnih potreb po električni energiji za obdobje od 1. novembra 2026 do 28. februarja 2027. V svoji analizi ugotavlja, da bo čakanje z nakupom lahko zelo drago.
»Odločitev o tem, kdaj zavarovati prihodnje potrebe po električni energiji, lahko za večjega industrijskega odjemalca pomeni večmilijonsko razliko v stroških. Odlašanje z nakupom v pričakovanju nižjih cen je tako prevzem konkretnega cenovnega tveganja z zelo velikimi finančnimi posledicami,« opozarja Mervar.
Leto 2027 bo z vidika cen električne energije zahtevno
Direktor ELES-a ocenjuje, da bosta prihodnji dve leti, še posebej leto 2027, z vidika cen električne energije zahtevni. Gibanje cen bo odvisno od več medsebojno povezanih dejavnikov, pri čemer bodo med najpomembnejšimi geopolitične razmere in gibanje cen energentov ter vremenske razmere v Evropi. V zimskih mesecih bo pomembno predvsem, kako nizke bodo temperature in kakšna bo posledično poraba zemeljskega plina. Mila zima bi zmanjšala pritisk na evropske zaloge plina in s tem tudi tveganje izrazitejše rasti cen.
Še eno vroče poletje bo ponovno povečalo pritiske
Še eno zelo vroče in suho poletje bi utegnilo ponovno povečati pritiske na evropski elektroenergetski sistem. Visoke temperature in nizki pretoki rek lahko vplivajo na proizvodnjo hidroelektrarn ter na obratovanje termoelektrarn in jedrskih elektrarn, pri katerih je razpoložljivost vode pomembna za hlajenje. Ob daljših sušnih obdobjih bi se lahko zmanjšala tudi proizvodnja hidroelektrarn.
Takšne razmere lahko povzročijo zelo velika nihanja urnih cen električne energije. Ob visoki proizvodnji sončnih elektrarn se lahko v posameznih dnevnih urah pojavijo zelo nizke negativne cene, medtem ko se lahko v urah nizke proizvodnje iz obnovljivih virov cene močno zvišajo, zlasti kadar mora manjkajočo proizvodnjo zagotavljati dražja proizvodnja iz plinskih elektrarn.
Umiritev geopolitičnih razmer bi vplivala na ceno elektrike
Po drugi strani Mervar dodaja, da bi morebitna umiritev geopolitičnih razmer in posledično znižanje cen zemeljskega plina lahko pomembno vplivala tudi na evropske cene električne energije. Cena plina je pri tem posebej pomembna tudi z vidika konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Dolgotrajna velika razlika med cenami zemeljskega plina, ki jih plačujejo evropska in ameriška podjetja, predstavlja za energetsko intenzivno evropsko industrijo pomembno konkurenčno slabost.
Gospodinjstva bodo manj izpostavljena visokim cenam
Mervar tako ocenjuje, da bodo gospodinjstva leta 2027 cenovnim tveganjem izpostavljena manj kot del negospodinjskih odjemalcev, saj trgovci potrebe gospodinjskih odjemalcev praviloma cenovno zavarujejo vnaprej in za daljše obdobje.
»Najbolj izpostavljena bodo tista podjetja, ki svojih potreb za leto 2027 niso pravočasno cenovno zavarovala in imajo še vedno odprte nabavne pozicije. Ta podjetja so z odlašanjem nakupa prevzela tveganje prihodnjega gibanja tržnih cen. Številna podjetja so medtem svoje prihodnje potrebe pravočasno zavarovala in pri njih bo neposredni vpliv cenovnega šoka zato bistveno manjši. Prav razlika med pravočasno zavarovanimi in odprtimi pozicijami bo lahko leta 2027 eden ključnih dejavnikov cenovne izpostavljenosti posameznih podjetij,« še dodaja direktor Mervar.
