Kadrovske težave v šolstvu so vsako leto večje, primanjkuje nekaj tisoč učiteljev, je za STA dejal predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič. Z glavnim tajnikom Sviza Branimirjem Štrukljem sta opozorila, da si šole učitelje pobirajo druga drugi in da bi se bilo treba težav lotiti na sistematičen način.

"Vsako leto so kadrovske težave večje, situacija se ne izboljšuje, še vedno manjka izjemno veliko število vzgojiteljev v vrtcih, učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Šole to rešujemo na vse mogoče načine, ampak nam počasi zmanjkuje manevrskega prostora," je opozoril Božič, ki je vodenje združenja prevzel prejšnji mesec.

Štrukelj: V zadnjem času opažamo prehode učiteljev iz osnovnih v srednje šole

Po njegovih besedah je že več let največji primanjkljaj učiteljev z naravoslovnega področja, pa "tudi na drugih področjih ni nič kaj dosti boljše". Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa je na vprašanje, kateri profili učiteljev se trenutno najbolj iščejo, odgovoril, da so tradicionalno to učitelji matematike, fizike, kemije, biologije in računalništva, v zadnjem obdobju pa še drugih predmetov in tudi razrednega pouka. Šole si po njegovih besedah druga drugi pobirajo učitelje.

V zadnjem času opažajo številne prehode učiteljev iz osnovnih v srednje šole s predpostavko, da je tam delo nekoliko manj zahtevno oz. obremenjujoče. "Tudi to je eden od skritih problemov," je dodal.

Novih diplomantov je izjemno malo in ne morejo zapolniti lukenj

"Učitelj, ki ga šola dobi, verjetno pride iz neke druge šole, kar pomeni, da je ena šola ostala brez učitelja. Novih diplomantov je izjemno malo in ne morejo zapolniti lukenj, ki nastajajo z odhodi v pokoj oziroma na kakšna druga delovna mesta izven šolstva," je pojasnil Božič. Kot posebno težavo je izpostavil iskanje učiteljev za nadomeščanje daljših odsotnosti.

Štrukelj pa je izpostavil tudi pomanjkanje svetovalnih delavcev in "strahotno slabo kadrovsko sliko v šolah za otroke s posebnimi potrebami, kjer delež tistih, ki nimajo ustrezne izobrazbe, v nekaterih primerih že presega polovico". "Problem je, da se tega ne lotevamo sistematično, niti ne na pravem mestu," meni Štrukelj.

Božič: "Otrok v šolah ne moremo prenaročiti"

Po oceni Štruklja je prejšnja vlada v zadnjem obdobju naredila nekaj korakov za ublažitev kadrovske krize s povečanjem štipendij, ki so, kot je dejal, "seveda dobrodošle, ne morejo pa rešiti ključnega problema". Prav tako so naredili prvi korak k višjemu vrednotenju pedagoškega dela, ki pa po njegovih besedah ni zadosten.

Po menjavi vlade pa Štrukelj pri novi šolski oblasti opaža, da tega problema resneje sploh ni naslovila. Boji se, da se bo problem poglabljal, ker se obetajo premestitve proračunskih sredstev zaradi povečanja proračunskih sredstev za obrambo in zaradi napovedi zniževanja davkov.

To, da se je trend dosežkov v mednarodnih raziskavah, kot sta PISA in PIRLS, v zadnjem obdobju obrnil navzdol, je po Štrukljevem prepričanju še dodaten argument za to, da bi morali "v področje izobraževanja vložiti več sredstev, v prvi vrsti v motiviranje mladih, da bi se odločali za pedagoške poklice".

Božič je izpostavil, da v šolah v primerjavi s kakim drugim delom javnega sektorja otrok ne morejo prenaročiti. "Imamo jih v šolah in potem mogoče na prvi pogled zgleda, da je vse v redu," je dodal Božič.

Krizo rešujejo tudi s povečanim obsegom dela in kadri brez ustrezne izobrazbe

Kot je pojasnil Božič, luknje zapolnijo "s povečanim obsegom dela obstoječih učiteljev, ki so na mnogih šolah že na zgornji meji dovoljenega povečanega obsega", zaposlujejo ljudi brez ustrezne izobrazbe, učitelje pred upokojitvijo prosijo, naj še ne zaključijo z delom v šoli, vključujejo že upokojene učitelje in ljudi preko podjemnih pogodb, študente pa nagovarjajo predvsem za kakšna nadomeščanja. "Skratka, iščemo ljudi vsepovsod, kjer je to možno in na ta način potem pač nekako speljemo šolska leta," je dodal.

Šole se po njegovih besedah v višjih razredih tudi "odpovedujejo delu v manjših učnih skupinah, kar seveda pomeni manjšo kakovost dela, ampak tako pač je". "Šole se res trudimo, vsi zaposleni učitelji, tudi tisti, ki nimajo izobrazbe, se res trudijo po svojih najboljših močeh, ampak dejstva ostajajo dejstva," je dodal Božič.

Kot je pojasnil, primanjkuje nekaj tisoč učiteljev. Po analizi združenja iz šolskega leta 2024/25 jih je primanjkovalo 6000 in "od takrat se situacija ni spremenila", je dodal in napovedal, da bodo v prihajajočem šolskem letu naredili novo analizo. "Če smo tiho, to ne pomeni, da je problem izginil," je dejal.

STA