Letošnja letina koruze bo po prvih ocenah precej slabša od lanske. Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da naj bi letos pridelali skoraj petino manj koruze za zrnje, pri silažni koruzi pa naj bi bil skupni pridelek manjši kar za tretjino.

SURS je konec septembra objavil prve ocene letošnjega pridelka pomembnejših poznih poljščin. Podatki temeljijo na stanju pridelkov 31. julija in so za zdaj še začasni.

Skoraj petino manj koruze za zrnje

Površina, namenjena pridelavi koruze za zrnje, je bila letos za približno dva odstotka manjša kot lani. Po oceni statistikov naj bi slovenski pridelovalci z nje pridobili približno 247.200 ton zrnja, kar je 19 odstotkov manj kot leto prej.

Povprečni pridelek naj bi znašal 5,9 tone na hektar. V primerjavi z lanskim letom je to 17 odstotkov manj, še večja pa je razlika v primerjavi z daljšim obdobjem. Letošnji pričakovani povprečni pridelek je za približno tretjino manjši od povprečja zadnjih desetih let.

Pri silažni koruzi še večji upad

Še izrazitejši je pričakovani upad skupnega pridelka koruze za silažo. Letos so jo v Sloveniji pridelovali na približno 28.100 hektarjih.

Po oceni SURS naj bi skupni pridelek znašal približno 771.000 ton oziroma za tretjino manj kot lani. Povprečno naj bi na hektar pridelali 27,4 tone, kar je približno četrtino manj kot leto prej.

Suša ponekod pustila koruzo brez storžev

Na težave pri letošnji pridelavi koruze je že avgusta opozorila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Visoke temperature in pomanjkanje vode so močno prizadeli predvsem koruzo za silažo. Po navedbah KGZS se je rast koruze na številnih njivah zaradi suše ustavila, rastline so se začele sušiti, storži pa so bili ponekod slabše razviti ali jih sploh ni bilo.

Tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec julija opozorilo, da je suša prizadela celotno Slovenijo. Med najbolj prizadetimi območji so bili Pomurje, Podravje, Primorska ter Dolenjska s Spodnjim Posavjem. Med kulturami, na katerih je nastalo največ škode, je ministrstvo izpostavilo tudi koruzo.

Ponekod ocenili tudi do 100-odstotni izpad

Kako velike so bile razlike med posameznimi območji, kažejo tudi terenske ocene KGZS. V začetku septembra so sporočili, da je bil pri koruzi izpad pridelka večinoma ocenjen med 50 in 90 odstotki, lokalno pa celo do 100 odstotkov.

Posebej problematičen je izpad silažne koruze, saj predstavlja pomemben vir krme za živino. Zaradi pomanjkanja krme je KGZS kmete, ki imajo zadostne zaloge, celo pozvala, naj presežke ponudijo slovenskim živinorejcem oziroma razmislijo o njihovem darovanju.

Končni podatki o letošnjem pridelku koruze še niso znani. SURS opozarja, da so trenutne številke začasne, končne podatke za leto 2026 pa bodo objavili marca prihodnje leto.