Zaradi občinskih kreditov vsak Mariborčan "dolžan" skoraj 1.200 evrov

Gibanje zadolženosti od leta 2007 do danes kaže dolgoročni trend naraščanja dolga, ki ga občine najemajo predvsem za financiranje investicij.

Po zakonu je sicer vloga ministrstva pri zadolževanju občin predvsem nadzorna. Kadar se črpanje in odplačilo kredita ne izvedeta v istem koledarskem letu, mora ministrstvo preveriti vlogo občine in izdati soglasje, ali pa ga zavrniti, če občina ne izpolnjuje pogojev za zadolžitev. Pri tem ministrstvo preverja predvsem, ali je zadolžitev namenjena investicijam, ki so predvidene v sprejetem občinskem proračunu, ter ali ima občina zadolževanje ustrezno planirano v odloku o proračunu.

[[image_1_article_91193]]

Odločitve o tem, ali se bodo dodatno zadolžile, sprejemajo občine same

Kot so pojasnili na Ministrstvu za finance, jim zakon nalaga, da obseg zadolževanja spremljajo občine same in ga presojajo z vidika prihodnjih možnosti odplačevanja ter tveganj, ki jih to prinaša. "Občine so same dolžne spremljati svoj obseg zadolževanja, se odločati, ali se bodo odločile za novo zadolževanje ali ne in zadolževanje presojati z vidika možnosti odplačevanja v prihodnjih letih in tveganja, ki so s tem povezana. Odplačevanje glavnic in obresti ima prednost pred ostalimi obveznostmi občine," so razložili.

"Ministrstvo za finance v vlogi za zadolžitev, ki jo občina predloži ministrstvu preveri namen zadolžitve in sicer, da gre za investicije, ki so planirane v sprejetem proračunu občine. Občina mora zadolževanje imeti planirano v sprejetem odloku o proračunu ter črpanje in odplačilo v ustreznih bilancah proračuna."

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, nadzor nad tem pa izvaja najvišji nadzorni organ v občini, Nadzorni odbor občine. Zakon o financiranju občin (ZFO-1) v 10.a členu posebej ureja tudi ravnanje župana in ministrstva v primeru, če bi občina zapadla v trajnejšo nelikvidnost ali prezadolženost.

Kako je z zadolženostjo v Mariboru?

Trenutna skupna zadolženost občine na dan 30.6.2026 znaša 98.591.420 evrov. Po podatkih, preračunanih na število prebivalcev, tako dolg znaša približno 1.199 evrov na prebivalca.

Na Mestno občino Maribor smo zato naslovili vprašanja o tem, kako se je zadolženost gibala v zadnjih letih, za katere projekte je občina najemala kredite in kolikšen delež dolga predstavljajo investicijska sredstva ter kaj so Mariborčani za to dejansko dobili oziroma bodo dobili.

Z zadolževanjem se je financiralo veliko število investicij

Kot so uvodoma opozorili na občini, je potrebno te številke razumeti skozi investicijske cikle in projekte, ki so se v tem obdobju izvajali. "Mariborska občina mora namreč za začetek projekta zagotoviti lastna sredstva, tudi če bodo sredstva povrnjena iz naslova sofinanciranja," so razložili.

Ob tem je potrebno poudariti, da zadolževanje ni namenjeno tekoči porabi, ampak izključno za investicije in investicijsko vzdrževanje. "Mestna občina Maribor se ne sme zadolžiti za izvajanje tekočin in rednih nalog, ampak zgolj za investicije," so dodali.

V zadnjih letih se je in se še, z zadolževanjem tako financiralo veliko število investicij, med drugim lastni delež pri izgradnji državnih cest Zahodna obvoznica IV etapa Streliška - Kardeljeva, podaljšek Proletarske ulice, izgradnja Kurirske poti, uredilo se je ulice kot npr. Koseskega, Medvedova, pločnik ob Blažovnici, preplastitve cest, ureditev nabrežja reke Drave - Lent, investicije v javno razsvetljavo, investicije in investicijsko vzdrževanje na področju šolstva in vzgoje, zdravstva - Zdravstvena postaja Magdalena in Zdravstvena postaja Tezno, Dravska kolesarska pot, investicije in investicijsko vzdrževanja na področju športa – kost je zunanje igrišče OŠ Leona Štuklja, umetna trava na NK Pobrežje in zasneževalni sistem Habakuk B.

Konkretno se je samo v letu 2025 z najetim kreditom financiralo nujna dela investicijskega vzdrževanja in nakupov opreme na področjih kulture (nakup opreme za Narodni dom), športa (lastni delež za ureditev nogometnega igrišča na NK Pobrežju, ureditev zasneževalnega sistema »Habakuk B«), šolstva in vzgoje.

"Obnovili so se prostori Vrtca Otona Župančiča, enota Lenka, uredilo se je zunanje igrišče OŠ Leona Štuklja ter njihovi prostori za prehrano, s kreditom smo zagotovili lastni delež pri prenovi nabrežja reke Drave na Lentu. Pri izgradnji ZP Tezno smo s kreditom zagotovili lastni delež občine. Na področju komunale, prometa in prostora so se postavile sončne elektrarne, širilo vročevodno omrežje, postavila nova in dodatna urbana oprema ter igrala, uredil se je začasni zbirni center za odpadke, investiralo se je v infrastrukturo avtobusnega prometa, tehnično urejanje prometa, urejale so se ceste, lastni delež se je s kreditom zagotovil za izgradnjo Dravske kolesarske poti, za Kurirsko pot in IV. etapo zahodne obvoznice. S kreditnimi sredstvi se je financirala tudi prenova javne razsvetljave in investicijsko vzdrževanje krožno kabinske žičnice. Lastni delež je bilo potrebno zagotoviti tudi za izgradnjo električnih polnilnic in nabavo električnih avtobusov," so bili konkretni.

Najemi dolgoročnih kreditov so nujen vir financiranja

Ob tem so dodali, da je za izvajanje večjega investicijskega cikla v mestu potrebno zagotoviti vire financiranje, ki so poleg prodaje stvarnega premoženja in prejema sofinancerskih sredstev tudi najemi dolgoročnih kreditov. "Potrebno je poudariti, da si občina prizadeva pridobiti čim več sofinancerskih sredstev, za razliko pa najema dolgoročne kredite, ki se lahko namenjajo izključno za investicije in investicijsko vzdrževanje," so pojasnili.

V zadnjih osmih letih je Mestna občina Maribor pridobila skoraj 77 milijonov evrov dodatnih sredstev, od tega 37,6 milijona evrov evropskih sredstev in 39,3 milijona evrov državnih sredstev.

"Odgovorno je izkoristiti možnosti za pridobitev državnih in evropskih sredstev, pri katerih mora občina zagotoviti lastno udeležbo ali predhodno financiranje. Vsak evro občinskega vložka je tako omogočil pridobivanje dodatnega razvojnega denarja, ki bi sicer ostal neizkoriščen."

Je trenutna raven zadolženosti za Mestno občino Maribor dolgoročno vzdržna?

Kot so pojasnili, se občina zaveda pomembnosti postopnega zmanjševanja zadolženosti in odgovornega upravljanja financ. "V prihodnjih letih se bo dolg zmanjševal predvsem z rednim odplačevanjem glavnic v skladu z anuitetnimi načrti. Občina si bo hkrati prizadevala za povečanje prihodkov iz lastnih virov in uspešnega pridobivanja nepovratnih sredstev, s čimer bi zmanjšala potrebo po dodatnem zadolževanju. V primeru doseganja višjih prihodkov od načrtovanih bo občina proučila tudi možnosti predčasnega odplačila. Seveda pa bo vse odvisno še od finančnih prilivov države, za redno delovanje občin," so pojasnili.

Ob tem so dodali, da pri presoji zadolženosti ni najpomembnejše vprašanje, koliko znaša dolg, temveč zakaj je nastal in kaj je mesto z njim pridobilo.

Občina se ne sme zadolževati za tekoče poslovanje ali izvajanje zakonskih nalog

Krediti so, kot so razložili, namenjeni izključno razvojnim investicijam. "Sredstva zadolževanja se namenjajo izključno financiranju investicij v javno infrastrukturo, ki ima dolgoročne pozitivne učinke za občane. Med njimi so predvsem vlaganja v komunalno infrastrukturo, objekte vzgoje in izobraževanja, zdravstveno infrastrukturo in druge javne objekte, ki prispevajo k višji kakovosti bivanja, večji dostopnosti javnih storitev, energetski učinkovitosti in uravnoteženemu razvoju občine. Gre za naložbe, ki izboljšujejo kakovost bivanja, povečujejo vrednost občinskega premoženja, preprečujejo beg možganov in ustvarjajo koristi za več generacij," so bili konkretni.

Ob tem pa so zagotovili, da bo občina tudi v prihodnje skrbela za redno vzdrževanje in učinkovito upravljanje zgrajene infrastrukture, s čimer bo zagotavljala njeno dolgoročno uporabo in čim večjo družbeno korist za vse občane.

Javne investicije niso zgolj proračunski odhodek

Na koncu so izpostavili, da Evropska komisija v 9. kohezijskem poročilu ocenjuje, da bo vsak evro, vložen v okviru kohezijske politike, do leta 2043 ustvaril skoraj tri evre dodatnega bruto domačega proizvoda. Evropska kolesarska zveza (ECF), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in številne evropske analize stroškov in koristi pa ugotavljajo, da so naložbe v kakovostno kolesarsko infrastrukturo med najbolj donosnimi prometnimi investicijami.

"V številnih evropskih študijah razmerje med koristmi in stroški presega 3 : 1, pri nekaterih projektih pa dosega tudi več kot 5 : 1, predvsem zaradi pozitivnih učinkov na zdravje, zmanjšanja prometnih zastojev, emisij in števila prometnih nesreč. Po raziskavi EIPF vsak evro, vložen v obnovo nepremične kulturne dediščine v Sloveniji, ustvari približno 2,95 evra gospodarske aktivnosti. To pomeni, da investicije v kulturno infrastrukturo niso zgolj strošek, ampak pomembna razvojna naložba z merljivimi gospodarskimi učinki," so pokomentirali.

"Najpomembneje pa je, da večino projektov v Mariboru izvajajo predvsem mariborska in regionalna podjetja, zato imajo investicije neposreden in posreden učinek na lokalno gospodarstvo. Po desetletjih izgubljenih razvojnih priložnosti je cilj župana MO Maribor jasen: ponovno postati mesto rasti – po številu prebivalcev, gospodarski uspešnosti in kakovosti življenja. Po letu 2018 se je skupno število prebivalcev ponovno začelo povečevati. Od leta 2018 do 2026 je to povečanje za 4.001 prebivalca. To kaže, da mesto ponovno postaja zanimivo za življenje in delo. Znanje, gospodarstvo, infrastruktura in kakovost življenja so med seboj povezani," so zaključili.

"Če želimo preprečevati beg možganov in ustvarjati mesto, v katerem bodo ljudje želeli živeti, delati in ustvarjati, moramo vlagati."