Na mariborski tržnici danes diši po paradižniku. Festival paradižnika, ki letos poteka že četrtič, obiskovalcem ponuja degustacije različnih sort, strokovne nasvete, jedi iz zelenjave, posebno pozornost pa znova priteguje tekmovanje za najtežji paradižnik. Organizatorji želijo z dogodkom ljudi spodbuditi tudi k uživanju lokalno pridelane hrane in ponovnem obiskovanju tržnice.
»Festival paradižnika letos poteka že četrtič. Organiziramo ga kot promocijo uživanja slovenske hrane, da bi ljudi ponovno čim bolj privabili na tržnice,« je pojasnila Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri KGZS – Zavodu Maribor.
Kdo je pridelal najtežji paradižnik?
Eden najbolj zanimivih delov festivala je tradicionalno iskanje najtežjega paradižnika. Pri tem lahko sodelujejo tako kmetijski pridelovalci kot vrtičkarji.
[[image_1_article_91677]]
»Iščemo najtežji paradižnik. Pravilno je reči najtežji, ker ga tehtamo in ne merimo,« je v smehu opozorila Pušenjakova. Drugi pomemben del dogodka je degustacija. Obiskovalci po posebnem ocenjevalnem listu ocenjujejo različne vzorce paradižnika, pri čemer ne odločajo zgolj okus, temveč tudi barva in druge lastnosti plodov.
Ne gre za strokovno ocenjevanje, ampak za izbor potrošnikov. Organizatorje namreč zanima predvsem, kakšen paradižnik je dejansko najbolj všeč ljudem. Letos so za degustacijo zbrali približno 16 vzorcev debeloplodnega paradižnika ter šest oziroma sedem vzorcev češnjevega paradižnika. Obe kategoriji ocenjujejo ločeno, saj se po okusu precej razlikujeta.
Češnjev paradižnik lahko vpliva na sodelovanje
Pušenjakova obiskovalcem celo svetuje, naj najprej poskusijo debeloplodne sorte in šele nato češnjeve. Kot je pojasnila, je sama nekoč naredila ravno obratno in ugotovila, da je bilo nato debeloplodni paradižnik precej težje ocenjevati, saj je v ustih ostal intenzivnejši okus češnjevega.
[[image_2_article_91677]]
Za najboljše tri v posameznih kategorijah so pripravili tudi uporabne nagrade. Festival sicer ni namenjen zgolj pokušini in tekmovanju. Spremljajo ga strokovna predavanja o pridelavi paradižnika, letos predvsem o aktualnih vremenskih razmerah in tehnoloških vidikih pridelave. Pušenjakova poudarja, da lahko s pravilnim načinom pridelave tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah dosežemo dober pridelek. Pri tem imajo pomembno vlogo ustrezno gnojenje, namakanje in prilagajanje razmeram.
Letošnji paradižniki so lažji
Prav vreme je letos pustilo svoj pečat tudi na paradižnikih, ki so jih prinesli na tekmovanje. Po besedah Pušenjakove so letošnji plodovi praviloma lažji. Razlog je med drugim vročina. Razlog je med drugim vročina. Pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija je lahko oploditev slabša, kar vpliva tudi na velikost plodov. Več semen kot ima paradižnik, večji oziroma težji je lahko njegov plod. Svoje je letos dodalo tudi oteženo enakomerno namakanje.
»Dejansko je bilo tako vroče, da je bilo težko enakomerno namakati. Plodovi so tudi lažji, imajo več votlih prostorov in manj mesa,« je pojasnila Pušenjak.
Prvi plodovi so sicer pogosto največji, vendar tudi to ni pravilo. Na njihov razvoj lahko vplivajo že nizke majske temperature, saj hladne noči vplivajo na cvetove in količino cvetnega prahu ter posledično na oploditev. Trenutni favorit je paradižnik Helene in Gregorja Schwarza, ki tehta 1,648 g.
[[image_5_article_91677]]
Rekorder je tehtal skoraj kilograma
Na dosedanjih festivalih so na tehtnico položili že prave paradižnikove velikane. Najtežji zmagovalni paradižniki so se približali meji dveh kilogramov, medtem ko so bili lanski nekoliko manjši.
[[image_3_article_91677]]
Pri češnjevih paradižnikih tekmovanja v teži ne izvajajo. Njihova velikost je namreč močno odvisna tudi od načina vzgoje rastline in odstranjevanja zalistkov. Pušenjakova je ob tem pojasnila, da lahko ista sorta glede na način vzgoje razvije zelo različno velike plodove. Če rastlina razvije večje število plodov, so ti praviloma manjši, saj mora omejen koreninski sistem hranila razporediti med več plodov.
»Vsako leto bo vreme drugačno«
Obiskovalcem in pridelovalcem pa Pušenjakova predaja še eno pomembno sporočilo: pri vrtnarjenju se bo treba vse manj zanašati na tradicionalne koledarske datume in vse bolj spremljati dejanske vremenske razmere.
[[image_4_article_91677]]
Dolgi vročinski valovi, nenadni temperaturni padci in velika nihanja so za rastline izjemno zahtevni. »Vsako leto bo vreme drugačno. To je stvar vremenskih sprememb,« opozarja in dodaja, da se bodo morali tako profesionalni pridelovalci kot vrtičkarji temu vse bolj prilagajati.
Festival paradižnika želi prav zato povezovati prijetno s koristnim: obiskovalcem ponuditi pokuišino lokalnih pridelkov in druženje, obenem pa širiti znanje o pridelavi. Osrednja mariborska tržnica tako za en dan postaja tudi prostor, kjer lahko obiskovalci preverijo, kateri paradižnik jim je najbolj všeč ter seveda, kdo je letos pridelal najtežjega.
