Letošnji Teden Karitas pod geslom bo potekal od ponedeljka, 21., do nedelje, 27. novembra. Karitas ljudem v stiski odpira vrata na 453 župnijskih Karitas, kjer se preko celega leta več kot 9.000 prostovoljcev trudi pomagati, podpirati in opogumiti ljudi v stiski. Skupaj prostovoljci vsako leto opravijo preko pol milijona prostovoljnih ur za ljudi v stiski.

V tednu Karitas nas bo letos nagovarjalo geslo »Skupaj delajmo za dobro«. To je tudi vodilo letošnjega dobrodelnega koncerta Klic dobrote.  V sredo, 23. novembra, bo potekalo romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo, kjer bo ob 12.00 sveta maša, ki jo bo vodil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Mašo bo neposredno prenašala TV Golica. Ob 14.00 uri bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo. Nato bo ob 16.00 uri javna generalka dobrodelnega koncerta Klic dobrote.

V tednu Karitas po številnih župnijah v Sloveniji potekajo različna praznovanja – manjši koncerti, srečanja, dnevi odprtih vrat. Zaključi se nedeljo Karitas, 27. novembra. Dobrodelni koncert in spremljajoče akcije Karitas v mesecu decembru so glavni vir za materialno pomoč na župnijskih Karitas. Teden Karitas je predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč za 90.000 oseb, ki jim Karitas tudi redno pomaga z materialno pomočjo in svetovanjem.

32. dobrodelni koncert Klic dobrote

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija in Radijem Ognjišče prireja 32. dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo v sredo, 23. novembra, ob 20. uri z neposrednim prenosom na TV Slovenija, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče. Koncert bo tudi letos potekal v dvorani Golovec v Celju. Zbrana sredstva bodo namenjena 20.000 družinam v stiski, v katerih je 19.000 otrok, ki še posebej občutijo revščino. Veliko družin se je v zadnjih mesecih zaradi podražitve hrane in kurjave znašlo pred hudimi preizkušnjami. Med njimi je mnogo staršev, ki prejemajo nizke in neredne prihodke, nekatere je doletela bolezen, druge nesreča, … Z vašo pomočjo jim na Karitas lahko pridejo naproti s hrano, sredstvi za plačilo položnic, kurjavo in higienskimi pripomočki. “Pomagamo jim, da zopet dostojno zaživijo.”

Prošnje za pomoč, ki jih v zadnjem obdobju prejmejo na Karitas, kažejo na prisoten strah, ki ga izražajo ljudje v stiski, kako bodo poravnali vse obveznosti za ogrevanje in druge stroške, ob vse večjih podražitvah. Prav tako je v pogovoru z ljudmi v stiski zaznati nemoč in prepoznavanje, da niso sposobni slediti hitrim spremembam. Zavedajo se svojih znižanih sposobnosti ter povedo, da se v elektronskem urejanju določenih uradnih zadev enostavno ne znajdejo. Manjka jim osebni stik s človekom.

Številni iskalci pomoči imajo tudi težave s telesnim in duševnim zdravjem

Družine in posamezniki ne morejo poravnavati osnovnih položnic za nujne življenjske potrebščine (najemnina, elektrika, voda, ogrevanje, …) in druge sprotne obveznosti. Veliko je brezposelnih, ki prejemajo samo denarno socialno pomoč in otroške dodatke (pomoč prosijo predvsem delavci po kratkotrajni zaposlitvi, ki zaradi prekratke vključenosti v zaposlitev niso upravičeni do nadomestila, prav tako pa še ne prejmejo denarne socialne pomoči, tako so vsaj en mesec brez dohodka…), samozaposlenih, delavcev tretjih dežel z družinami, …
“Na naša vrata trkajo tudi zaposleni z minimalnim dohodkom, ki se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec, družine, ki le malenkost presežejo cenzus za uveljavljanje pravic socialnih transferjev. Trenutno se najpogosteje srečujemo s prošnjami za kurjavo in za topla zimska oblačila, z zaostanki pri plačilih električne energije, opomini pred odklopom. Opažamo dolgove za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Po pomoč prihaja veliko upokojencev, ki se z nizkimi dohodki s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Vse pogosteje opažamo, da imajo številni iskalci pomoči tudi težave s telesnim in duševnim zdravjem,” je povedal Branko Maček, predsednik nadškofijske Karitas Maribor.

V letošnjem letu opažajo v mreži Karitas na širšem mariborskem področju med 5 in 10 odstotkov novih gospodinjstev oz. prosilcev. Poleg potrebe po materialni pomoči zaznavajo zelo veliko psihosocialno stisko. “Zato skušamo nuditi pomoč v obliki informativnih, razbremenilnih ter svetovalnih razgovorov tudi preko dežurne telefonske številke.”

V pomoč so doslej vključili več kot 2.300 oseb

Samo v okviru programa sprejemno informacijske in svetovalne pisarne NŠKM so letos obravnavali že kar 3.194 prošenj ljudi v stiski in do sedaj vključili v pomoč kar 2.313 oseb. Izdali so že 2.449 prehranskih, higienskih paketov, 828 peketov z oblačili ter drugimi humanitarnimi artikli. Rešenih je bilo 416 prošenj za finančno pomoč pri plačilu položnic za najosnovnejše življenjske potrebščine (elektrika, najemnina, ogrevanje, …). V mreži Župnijskih karitas so razdelili tri dobave hrane iz operativnega programa EU za materialno pomoč najbolj ogroženim (445 ton) in drugo podarjeno humanitarno pomoč. Naveden ukrep doseže po sodelavcih in prostovoljcih ŽK preko 16.259 socialno najbolj ogroženih oseb na širšem mariborskem, koroškem in ptujskem območju.

V okviru programa Donirana hrana (vključenih 29 trgovin) so zbrali kar 386 ton hrane in iz zbranega pripravili ter razdelili 8.448 prehranskih paketov. “Ob vzpostavitvi mreže dnevnih prevzemov donirane hrane s strani Župnijskih karitas v MB ter drugih socialnih ustanov ocenjujemo, da zgolj program DH dnevno doseže in omogoča preživetje do 250 osebam.”

V program Ljudska kuhinja Betlehem je bilo letos vključenih kar 86 različnih oseb in razdeljenih 11.223 kosil oz. toplih obrokov hrane.
V zadnjem času opažajo večje število mlajših oseb, v večini samskih moških, nekateri so tudi brezdomni, ki prosijo za navedeno pomoč.
“Na Nadškofijski karitas Maribor se trudimo, da bi bila nudena pomoč celostna, zato v večini programov redno opravljamo individualne svetovalne pogovore, preko katerih spremljamo situacijo ljudi, ki so vključeni, nudimo svetovanje ali jih napotimo na specializirane ustanove.”

V vseh programih NŠKM (Ljudska kuhinja Betlehem, Ambulanta, Materinski dom Mozirje in Žalec, Zavetišče za brezdomne – sv. Martin, …) zaznavajo, da se je stiska pri mnogih še poglobila. “V treh nastanitvenih enotah imamo v oskrbi 33 uporabnikov. Delo je zelo zahtevno, vendar smo zadovoljni, ker na ta način nudimo res konkretno pomoč s strokovnim spremljanjem.”