Na farmi podjetja Žipo Lenart v Spodnjih Verjanah je včeraj potekal prikaz sodobnih tehnologij za strniščno obdelavo njivskih površin, v ospredju pa je bila uporaba avtonomnega oziroma robotskega traktorja. Dogodek, ki so ga v okviru projekta IRP38 – Robot4Plants pripravili Kmetijski inštitut Slovenije, Žipo Lenart, SK Klas Lenart in Kmetijska gozdarska zavoda Ptuj ter Maribor, je bil priložnost za prikaz praktičnih možnosti digitalizacije in robotizacije kmetijstva ter različnih pristopov k obdelavi tal.

Avtonomni traktor AGXEED je plod znanja nizozemskega podjetja, ki proizvaja samo tovrstne stroje. Včeraj so predstavili njihov najmanjši model za poljedelstvo, obstajata pa še dve večji različici z gosenicami. 

Dela sam 

"Posebnost stroja je v tem, da ima vse varnostne sisteme in algoritem, ki omogoča avtonomno delo. Ko vneseš mejo parcele, izmeriš priključek in določiš sekvenco, kaj bo robot delal - to pomeni na primer dviganje in spuščanje zadnje hidravlike ali vklop kardanske gredi -, to v aplikaciji nastaviš kot sekvenco. Potem zapelješ robota na začetno točko na njivi in ga lahko pustiš, da dela sam," nam je pojasnil Izidor Založnik, strokovni sodelavec na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Traktor potem avtomatsko dviguje, prižiga, se obrača ..., kratka sledi poti, ki je bila izračunana v programski opremi. V traktorju nihče ne sedi, prav tako ga ni potrebno upravljati s pomočjo daljinca. 

[[image_1_article_91629]]

Tokrat so predstavili obdelavo strnišča s krožno brano, kar j ena prvih operacij po žetvi.

Slovenski kmetje jih še nimajo 

Omenjeni avtonomni traktorji so že v prodaji, njihova okvirna cena znaša nekaj več kot 300 tisoč evrov. Slovenski kmetje jih v tem trenutku še nimajo, imajo pa jih že njihovi kolegi na Nizozemskem, Poljskem, v Nemčiji, tam, kjer so večje obdelovalne površine. 

[[image_2_article_91629]]

"Kljub temu, da imamo manjši stroj, lahko dosežemo enako storilnost"

Traktor ima 75 konjskih moči, pri čemer v agrorobotiki ni toliko važna širina priključka, ampak to, da lahko stroj dela neprestano. "S tem pridobimo na storilnosti. Kljub temu, da imamo manjši stroj, lahko dosežemo enako storilnost. Prednost je tudi ta, da ne zahteva človeške prisotnosti - kmetovalec lahko v tem času opravlja druga opravila. Ker ima manjšo maso kot običajni kmetijski traktorji, je posledično manjša tudi zbitost tal, kar vpliva na koncu tudi na sposobnost zemlje, da zadrži vodo." še pove Založnik. V okviru projekta bodo v prihodnje opravili še časovno in energetsko učinkovitost stroja, ki ga sicer poganja dizelski motor, pogon na kolesa pa je preko elektromotorja: "To je pa verjetno predvsem zaradi tega, da lahko hitrost bolj zvezno spreminjaš.  Da, ni prestavnih razmerij."

[[image_3_article_91629]]

[[image_4_article_91629]]

Več informacij o avtonomnem traktorju je na voljo na spletni strani proizvajalca, sicer pa po Sloveniji poteka več tovrstnih demonstracij. Naslednja bo prihajajočo nedeljo v Grosupljem. 

[[image_5_article_91629]]