Leto 2024 je za Osnovno šolo Jožeta Hudalesa Jurovski Dol zelo pomembno, saj praznujejo 250 let šolstva v kraju. Vso šolsko leto potekajo pri pouku in v okviru izbirnih predmetov, dnevov dejavnosti in interesnih dejavnosti aktivnosti, s katerimi bodo zaznamovali pomembno obletnico.
[[image_1_article_64172]]
Izdelke z ustvarjalnega natečaja bodo razstavili na dnevu odprtih vrat šole
V januarju so v okviru šolskega projekta Branje nas bogati za učence od prevega do devetega razreda razpisali ustvarjalni natečaj s področja literature, glasbe, likovne in avdiovizualne umetnosti ter tehnike. Natečaj v središče postavlja različne zorne kote učencev, ki skozi svoje predelave razmišljajo o šoli nekoč, danes in nenazadnje tudi o šoli prihodnosti. Učenci so svoje izdelke oddali v obliki pesmi, zgodb, kratkih dramskih besedil, naredili likovno podobo šole v različnih časih, strip, grafit, prav tako so lahko izdelali maketo šole, animacijo, flipbook, posneli kratki film ali dramski prizor (kamišibaj, senčno gledališče …), ki v središče postavlja njihovo videnje šole. Tisti, ki jih navdušuje glasba, so lahko napisali pesem o šoli in jo uglasbili. Danih možnosti je bilo nešteto, potrebno je bilo le dati domišljiji in ustvarjalnosti prosto pot, nam je povedala ravnateljica šole Vesna Breznik. Strokovna komisija bo izbrala najboljše izdelke, ki bodo nagrajeni, vse izdelke pa bodo junija razstavili na dnevu odprtih vrat šole.
Pouk nekoč so prikazali v stari učilnici s strogo učiteljico
Še posebej zanimivo pa je bilo na šoli preteklo sredo, 13. marca. Za učence so v okviru 250-letnice šolstva pripravili tehnični dan z delavnicami. Preko glasbene, literarne, zgodovinske in folklorno-plesne delavnice so se sprehodili čez zgodovino šolstva nekoč in danes, prav tako pa so spoznali pouk nekoč v stari učilnici. Šoli je njene rekvizite posodil Slovenski šolski muzej iz Ljubljane.
[[image_2_article_64172]]
[[image_3_article_64172]]
Prikaz pouka v 19. stoletju so pripravili učenci družboslovnega krožka pod vodstvom učiteljice Milene Kokol. "Gre za celoletni projekt, v katerem sodelujejo učenci, ki so raziskovali obdobje Avstro-Ogrske in takratnega šolstva. Na osnovi tega je nastal scenarij za današnji prikaz," nam je povedla Milena Kokol. Sama je sicer bila v vlogi stroge učiteljice. Kot nam je dejala, se bolje počuti kot sodobna učiteljica v 21. stoletju: "Če igraš to vlogo, je lahko stresno tudi za učitelja, kaj šele za učence. Ti so morali biti pri pouku zelo skoncentrirani. V tistem času so veliko manjkali pri pouku, zato so jim učne snovi pogosto izpadle. To pa je zanje predstavljalo veliko težavo. Kazni so bile precej hude; leskova šiba, klečanje na koruzi, sedenje na oslu, ... Zdajšnji otroci bi to stežka sprejemali." V tistih časih so v prvih šolskih klopeh sedeli učenci iz premožnejših družin, kar lahko danes razumemo kot kršenje človekovih pravil.
Eden izmed učencev, ki so sedeli v starih šolskih klopeh, Miha Senekovič, sicer učenec četrtega razreda, je dodal, da je bilo v šoli 19. stoletja precej hudo. "Učiteljica je bila bolj stroga, moral sem lepše pisati, sedeti vzravnano. ... Današnja šola mi je bistveno bolj všeč."
[[image_4_article_64172]]
Nekdanji učenci šole so obujali spomine
Po prikazu pouka nekoč je zbrane učence v šolski telovadnici, predstavnike Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah in krajevnih društev, nekdanje zaposlene na šoli in ostale na kratko nagovorila ravnateljica Vesna Breznik. Sledila je okrogla miza z naslovom Stara šola z nekdanjimi učenci šole, ki sta jo vodili Milena Kokol in Mateja Nudl. Marija Šauperl, tudi nekdanja učiteljica šole, Aleksander Purgaj, Martina Divjak in Aljaž Toplak, ki je sicer zamujal na prireditev, so s svojimi spomini na šolske dni in s predstavitvijo šolske zgodovine učencem polepšali tehniči dan.
[[image_6_article_64172]]
Spomnili so se svojih prvi šolskih dni, tedanjih učiteljev in ravnatelja, poteka pouka v času dogranje šole, ur telovadbe v prostorih kulturnega doma, ... Ob koncu so učencem položili na srce, naj dobro izkoristijo vse možnosti, ki jim jih nudi današnja sodobna šola, in poudarili, da je osnovna šola v Jurovskem Dolu povsem primerljiva z ostalimi šolami, tudi v mestih, v marsičem jih celo prekaša.
[[image_5_article_64172]]
Vrhunec praznovanja bo 21. junija
Po včerajšnjem uvodu v praznovanje bo šola z aktivnostmi ob 250-letnici nadaljevala. Še marca jih čaka radijska oddaja na Radiu Slovenske gorice, ki jo že pridno pripravljajo učenci šolskega novinarstva. Prav tako šola pripravlja gradivo za stalno razstavo šolstva v Jurovskem Dolu, v okviru katere bo po šolskih hodnikih v sliki in besedi na panojih prikazana zgodovina šolstva v kraju, slavnostna otvoritev stalne razstave – Šolske stopinje - bo v mesecu juniju. "V znamenju praznovanja obletnice bodo tudi vse preostale načrtovane prireditve: zaključek bralne značke, letni koncert zborov in folklornih skupin v mesecu maju. Ob teh prireditvah (maj/junij 2024) bomo v Avli Fredija Neuvirta v kulturnem domu pripravili razstavo del Jožeta Hudalesa, pisatelja, slikarja, kiparja in seveda nekdanjega učitelja na naši šoli, po katerem šola nosi tudi ime. Vrhunec praznovanja pa bomo zaokrožili z zaključno prireditvijo 21. junija ob 17.00 v kulturnem domu, hkrati pa bo po zaključeni prireditvi možen ogled šole (otvoritev in ogled stalne razstave ter izdelkov učencev po učilnicah)," doda ravnateljica.
Šola skozi čas
V Jurovskem Dolu se je s takratnim šolskim zakonom začel redno izvajati pouk leta 1774. Začetki šolstva pa segajo pravzaprav še dve leti nazaj, se pravi v leto 1772, saj najdemo v zapisih cerkvene kronike Sv. Jurija zapisano, da je takrat občasno izvajal pouk cerkovnik Andrej Senekovič. Ta šolski zakon, ki je bil sprejet 6. 12. 1774, je narekoval, da je država začela organizirati osnovne šole. Šolo je nadzoroval duhovnik, poučeval pa cerkovnik. Šola je bila razdeljena na nižji in višji oddelek; šolska obveznost pa je trajala od 6. do 12. leta. Učni načrt je obsegal branje, pisanje, računanje in verouk, kateremu se je moralo posvetiti 2/3 časa. Glavni namen pa je bil odpraviti nepismenost. Obisk pouka je bil seveda zelo nereden, šolo je obiskovalo le nekaj dečkov. Pouk je takrat potekal v kmečki hiši Krautičevih oz. na današnji kmetiji Bauman, ki je oddaljena okokli 300 metrov od trga.
V letu 1824 so začeli z gradnjo šole (v letošnjem letu torej praznujejo še 200 let začetka gradnje šole pri Sv. Juriju), gradnja se je nekoliko zavlekla, v njej se je pouk začel šele leta 1826. To je še danes ohranjena zgradba – Slomškov dom, ki ima za kraj zgodovinski pomen. Šola je imela v pritličju učilnico, zgoraj pa stanovanje za učitelja. Takrat je bilo šoloobveznih čez 300 otrok, vendar jih več kot polovica ni obiskovala pouka. Šola je bila po takratnih merilih sodobno opremljena, k njej je spadal obsežen vrt, ki je imel takrat veliko vlogo, saj je v letih od 1865 in vse do 1904 potekala v šoli nedeljska kmetijska šola.
Na osnovni šoli Jožeta Hudalesa Jurovski Dol je danes 45 zaposlenih, med njimi je 25 učiteljev. Šolo obiskuje 187 učencev, 84 otrok je v vrtcu.
V zborniku Kolo časa je za celotno šolstvo v Jurovskem Dolu v 19. stoletju predstavljenih kar nekaj zanimivosti. Kot je zapisala Vesna Breznik, so že takrat iz šole izhajali učenci, ki so nadalje v življenju dosegli visoka mesta na državnem, socialnem in kulturnem področju, kot je npr. Ivan Roškar. Kot zanimivost še ta podatek: leta 1890 je v zimskem času razsajala nalezljiva bolezen influenca in je bila šola zaprta. Prav tako leta 1893, ko so bili v šoli povzeti strogi ukrepi glede higiene in uporabe razkužil. Leta 1895 pa je od novembra do januarja 1896 zdravnik zaprl šolo zaradi oslovskega kašlja. Tudi kasneje se pojavi še kar nekaj letnic, ko je bila šola zaprta zaradi influence ali škrlatinke.
Seveda pa je tudi ta šola postala premajhna, na primer v letu 1870 za 360 šoloobveznih otrok. Zato so se leta 1899 dogovorili o gradnji nove šole. Gradnja se je začela leta 1908, slovesna otvoritev pa je bila 14. 12. 1909, to pomeni da bodo leta 2029 praznovali 120 let obstoja zgradbe obstoječe šole, v kateri še danes poteka pouk. Šola in sam šolski sistem je kljuboval obema vojnama. Zlasti po 2. svetovni vojni je bila šolska zgradba v zelo slabem stanju. Obnova je potekala zelo počasi, zaključena je bila šele leta 1978, ko je bila šola v celoti obnovljena, dozidane so bile še tri učilnice in kuhinja. Zgrajena pa je bila za tisti čas tudi moderna telovadnica. V času gradnje je pouk potekal v dveh izmenah, in sicer v prostorih gasilskega doma, kulturnega doma, v gostilni Plateis in v hiši Stanka Frasa.
Delo v novi šoli se je začelo z velikim zanosom, kolektiv je bil mlad, ravnatelj šole Martin Vovk pa je imel posluh za novitete. Na vseh področjih se je čutil napredek, še posebej na športu – ustanovljeno je bilo šolsko športno društvo, ki ga je vodila Cvetka Škrlec. Tisti čas so zaznamovale še številne tradicionalne aktivnosti: pionirska organizacija, pomoč kmetom, sprejel sedmošolcev v mladinsko organizacijo … "Predvsem pa so življenje in delo v naši šoli krojili tudi številni učitelji in ravnatelji: Martin Vovk, Terezija Fanedl, Stanislav Senekovič, Jože Hudales, Alfred Neuvirt, Anka Zupan, Marija Šauperl, Zoran Predin, Heliodor Cvetko, Darko Škerget, Marjan Zadravec, Zdenka Ekselenski, Anton Goznik, Mirko Žmavc …" zaključi ravnateljica Vesna Breznik.
