Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko si je včeraj ogledala škodo po nedavnih neurjih v gozdovih in na kmetijskih površinah. Po ogledu škode v gozdu v Naklem se je ustavila na Sveti Ani v osrednjih Slovenskih goricah, kjer je v Zgornji Ščavnici obiskala kmetijo Damjana Slačka. Na tamkajšnjem vrtnarstvu je močan veter najprej odkril rastlinjake, enega je polomil, nakar je začela padati toča, ki je v 15 minutah uničila ves pridelek paradižnika, paprike in fižola. “Hektar in pol vrtnin smo imeli na prostem, veter pa je odkril okoli 1500 kvadratnih metrov rastlinjakov. Paradižnika sploh ne bo, paprika se bo morda nekoliko obrasla, fižol pa smo že posadili na novo,” nam pove Slaček, katerega družina se z vrtnarstvom preživlja. “To je naša glavna dejavnost, zdaj ko bi morali začeti s prodajo, smo brez zelenjave. Prodajamo na tržnici v Lenartu, Slovenj Gradcu in Mežici.” Sogovornik še pove, da jih je v lanskem letu prizadela suša, za katero do tega trenutka, ker niso izpolnjevali vseh pogojev, niso dobili niti evra. Posevkov nimajo zavarovanih, za rastlinjak so pred sedmimi leti odšteli šest tisoč evrov, zdaj so te cene bistveno višje. Poleg tega velik strošek predstavlja ogrevanje rastlinjakov v zimskem času, ko v njih vzgajajo sadike. Imajo še kredit za hišo, letos so kupili nov traktor.

Martin Breznik: Država naj najde rešitev za interventna sredstva za majhne kmetije

Ministrica Šinkova si je vrtnarstvo Slaček ogledala v družbi župana občine Sveta Ana Martina Breznika. Ta je povedal, da je lahko takšna škoda, ki je posledica obilnih padavin, močnega vetra in toče, za majhne kmetije usodna. “Tukaj v dolini Ščavnice so morali kmetje najprej zaradi obilnih padavin posevke dvakrat sejati, sedaj, ko so ti zrasli, so 100-odstotno uničeni. Danes bi jih morali sejati že tretjič, pa smo na začetku avgusta. Bojim se, da krme za živali v tej dolini ne bo dovolj.” Poleg tega je po ocenah zavoda za gozdove na območju občine Sveta Ana orkanski veter podrl več kot 10 tisoč kubičnih metrov mešanega gozda, katerega spravilo je zelo zahtevno. Posledično bo verjetno tudi drastično padla cena lesa.

In kaj župan pričakuje od kmetijske ministrice? Breznik si želi, da spozna realno stanje na terenu in najde rešitev za interventna sredstva za majhne kmetije. “Ljudje tukaj ne pričakujejo velikih sredstev, pač pa takojšnjo pomoč. Država upravlja z več hektarji polj. Kmetom bi lahko ponudila možnost siliranja, uničeni rastlinjaki potrebujejo pomoč takoj. Če bodo postopki potekali po ustaljenih tirih, bo družina čakala eno leto na popravilo rastlinjakov. Bojim se, da bo v tem primeru od te dejavnosti odstopila, občina pa bo imela še eno kmetijo več, na kateri ljudje hodijo v službo. Bojim se, da izgubljamo cele generacije pridelovalcev na kmetijah.” Župan si želi, da država sredstva pomoči razdeli premišljeno, ne pa da največ sredstev dobijo tisti, ki npr. zelenjavo podorjejo, kar se je dogajalo ob zadnji suši.

Bojim se, da izgubljamo cele generacije pridelovalcev na kmetijah.

Ker je škoda ogromna, občina z interventnimi proračunskimi sredstvi sama prizadetim kmetovalcem ne more pomagati. Letos je za različne elementarne nesreče porabila že okoli 130 tisoč evrov interventnih sredstev.

Zavarovalnice so v zadnjih letih močno podražile zavarovalne premije

Franci Ornik, vodja kmetijsko svetovalne službe v Lenartu, pravi, da, ker takšnega obsega škode v Slovenskih goricah še ni bilo, bi bilo smiselno, da država kmetom priskoči na pomoč. “Govorim predvsem o kmetijah, ki se s kmetijstvom preživljajo in jim ta dejavnost pomeni glavni in edini vir prihodka, ter tistih, ki so vezane na zagotavljanje krme za živino. Z izgubo krme so takšne kmetije v zelo težki situaciji. Pomoč države pričakujemo ne toliko v finančnem smislu, temveč v načinu, kako zagotovit prepotrebni vir krme za zimsko sezono. Država lahko zagotovi sredstva za dokup krme ali pomaga s kmetijskimi površinami, ki so na voljo.”

Ornik še dodaja, da se kmetje premalo odločajo za zavarovanja kmetijskih pridelkov, ki jih država sofinancira v višini 60 odstotkov. Res pa je tudi, kot dodaja, za so zavarovalnice v zadnjih letih močno podražile zavarovalne premije, kar v praksi pomeni, da so te na višini tistih let, ko sofinanciranja ni bilo. “Na primeru lanske suše lahko vidimo, da postopki tečejo predolgo. Za lansko sušo pred enim letom so kmetje šele sedaj dobili odločbe. Če kmetija ima rezerv, ne vem, kako lahko preživi.”

“Država se mora dolgoročno vprašati, koliko milijonov evrov da zavarovalnicam in koliko centov kmetom”

Ministrici je svoj položaj predstavil tudi vinogradnik Robert Hafner, ki ima svojih šest hektarjev vinogradov na območju Ledineka, Svete Ane in Krivega Vrha. Toča mu je uničila od 70 do 80 odstotkov pridelka. Pravi, da ne ve, kako bo preživel. Stroški trgatve tistega, kar je ostalo, bodo višji kot je vreden pridelek. Glede kmetijskih zavarovanj pa meni, da država podpira dobičke zavarovalnic, kmetom pa ne namenja ničesar. “Država se mora dolgoročno vprašati, koliko milijonov evrov da zavarovalnicam in koliko centov kmetom.”

Načrtujejo spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in hitro pomoč de minimis

Po obstoječem zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč država v primeru škod osnovnih kmetijskih pridelkov, ki bi jih lahko kmetje zavarovali, ne more pomagati. V to kategorijo spada tudi toča. Kot je povedala ministrica Irena Šinko, pripravljajo spremembe tega zakona, ki bi šle v smeri, da bi v primerih, ko je obseg škode nad 60 odstotkov, takšnim kmetijam lahko pomagali. Še vedno pa bo potrebno postopek ocene škode pripraviti z dolgotrajnimi evropskimi predpisi. “Škoda se po teh predpisih ocenjuje takrat, ko je spravilo pridelka. Izpada dohodka ne moremo oceniti prej, dokler ne poznamo cen za preteklo leto. Zato je postopek tako dolgotrajen, in to se je izkazalo pri suši.”

Ministrstvo pa načrtuje še eno spremembo: “Načrtujemo, da bi v primerih, kjer je škoda 100-odstotna, bilo mogoče za hitro pomoč uporabiti shemo de minimis. To pomeni, da lahko kmetje v obsegu treh let dobijo neposredno pomoč v višini do 25 tisoč evrov. Opravi se samo ocena škode, situacije ni potrebno preverjati.” Omenjene spremembe zakona bo potrebno še sprejeti na vladi, prav tako morebitno pomoč de minimis. Ministrica je obljubila, da bodo morebitne spremembe veljale že za sedanjo škodo.

Ministrica je še dejala, da je odstotek mladih, ki se odločajo za prevzem kmetij zelo majhen. V kategoriji mlajših od 40 let je takšnih manj 5 odstotkov. “Če se bodo kmetije združevale in povečevale bodo bolj konkurenčne, druga možnost pa je, da vzpodbujamo tudi male in srednje kmetije, ki se bodo morale dejansko ukvarjati z določeno tržno dejavnostjo, ki bo prinašala višjo dodano vrednost.”