Rek, da upokojenci nimajo časa, še kako drži za 72-letnega Antona Severja iz Žic v občini Sveta Ana. Že 13 let je v pokoju, pred tem je bil zaposlen  v Uniorju v bližnjem Lenartu. Na njegovi domačiji še vedno stoji več kot 120 let stara rojstna hiša, v njeni neposredni bližini pa nekdanji hlev, zgrajen leta 1901, ki ga je Anton spremenil v pravi muzej. Že od malih nog je strastni zbiratelj. Najprej je zbiral znamke, kasneje stare kovance, ki jih po vsem svetu išče še danes. Prav neverjetna je njegova zbirka starega orodja, strojev, radijskih sprejemnikov, stenskih ur, orožja in gasilskih našitkov. Kot nam je povedal Anton, je zbirko v nekoliko prenovljen hlev iz garaže preselil pred kakšnimi desetimi leti. Objekt je potrebno še dokončno urediti, popraviti streho in zbirateljske predmete pregledneje razvrstiti. Naš sogovornik pri tem upa na finančno pomoč lokalne skupnosti ali kakšnega pokrovitelja.

Doslej je zbral 540 gasilskih našitkov

Še posebej zanimiva je njegova zbirka gasilskih emblemov oziroma našitkov, ki jih najdemo na levem rokavu gasilske uniforme. “Slovenija ima 1441 gasilskih društev, nekatera imajo po več emblemov. Sam sem do zdaj uspel zbrati 540 našitkov, večina je slovenskih, imam pa tudi hrvaške, avstralske, nemške, ameriške, črnogorske, bosanske, tajvanske, … “ nam pove Anton. Pravi, da se na posamezna gasilska društva in gasilce obrača preko elektronske pošte, večina na njegovo prošnjo po emblemu pozitivno odgovori. “Pri tem je zanimivo, da imam več našitkov z gorenjskega konca, kjer naj bi bili pregovorno skopuški, kar ne drži, ne morem pa npr. dobiti našitkov iz Svete Trojice in Vitomarcev.” Ob našitkih zbirka obsega tudi stare gasilske čelade, ena je celo iz časa Avstro-Ogrske, gasilske kape, društvene značke, biltene, gasilske cevi, ročnike, uniforme, gasilsko trobento, … Zelo zanimiva je gasilska sirena, ki je bila dolga leta na stolpu gasilskega doma v Destrniku. Anton sicer nikoli ni bil aktivni gasilec, zadnja leta se je Prostovoljnemu gasilskemu društvu Sveta Ana pridružil kot podporni član.

Ureja radioamaterski in kovaški kotiček

Ker je Anton že dolga leta radioamater, v objektu ureja radioamaterski kotiček. V lasti ima več radijskih postaj in druge radiomaterske opreme. V kratkem bo ob muzeju postavil antenski stolp. Hkrati ureja tudi kovaški kotiček. Postavil je že kurišče za kovaško peč, išče še večje nakovalo. Njegov dedek je bil domači kovač.

Ima okoli 40 starih stenskih ur

Njegova zbirka premore tudi številne stare stenske ure. Zbral jih je vsaj 40, večina je delujočih, nekatere tudi sam popravi. Najstarejša je stara okoli 150 let.

Med kmečkim orodjem izstopa 300 let stara stopa

Še bolj pa smo bili presenečeni, ko nas je Anton popeljal v drugi del nekdanjega hleva. Tam je zajetna zbirka, ki obsega nekaj tisoč predmetov. Koliko jih je, ne ve, si pa želi, da bi v prihodnje zbral dovolj sredstev, da bi jih očistil in pregledno razvrstil. Najprej se pogled ustavi na starih tablicah s hišnimi številkami in napisi v nemškem jeziku, škropilnikih z blagoslovljeno vodo, starem traktorju iz leta 1962, starih radijskih sprejemnikih (skupaj jih je okoli sto) in na številih magnetofonih in gramofonih. Nemogoče je spregledati okoli 30 šivalnih strojev, pa čevljarsko in kmečko orodje, stara kolesa, mopede, … Opazimo tudi 150 let stare žrmlje z lesenimi zobniki, številne živalske jarme, orodje za pokrivanje slamnatih streh, starinske žage (predhodnice motornih žag), kletke, ki so si jih kmetje opasali na rame in z njimi nosili živali na tržnico, orodje za česanje lanu, motovila, vejalnike za seme, mlatilnice različnih izvedb, tesarska, kovaška, zidarska, sodarska, kamnoseška orodja, … Posebej izstopa 300 let star leseni mlin za žito, tako imenovana stopa. Gre za velik leseni tolkač, ki ga je nekoč dvigala moč vodnega kolesa. Ob padcu navzdol je tolkel žitno zrno v kašo. Veliko stvari so mu poklonili, nekatere je kupil, nekaj pa tudi podedoval po dedku in očetu, ki je bil po poklicu ključavničar in lokalni vodovodni mojster.

Pozornost pritegnejo raznovrstna vojaška, policijska in druga pokrivala

Naslednji prostor ponudi še več stvari naših prednikov. Najbolj izstopa stari še delujoči klavir češke izvedbe iz leta 1827, pod njim so majhne orgle. Kot pravi Anton, gre za isti tip orgel, kot jih je uporabljal pokojni Michael Jackson. Veliko je kuhinjskih in gospodinjskih pripomočkov; mlinčkov, likalnikov, lončenih posod, …

Anton nam pokaže pripomoček, s katerim so gospodinje pripravljale milnico za pranje oblačil v tako imenovanih žehtnikih, kasneje so ga uporabljali kmetovalci za mešanje škropiva.

Ne manjkajo niti staro pohištvo, pisalni stroji in raznorazna pokrivala. Med njimi je tudi takšna, ki jo je nekoč nosil srbski general Ratko Mladić, pa četniška kapa, kapa dinarske devizije, nemška policijska, še posebej dragocena  je kapa angleškega stražnika – bobbyja. V kotu je lesena ladja, ki jo je Anton Sever izdelal sam. Pokaže nam še fotografijo svojega prastrica Ignaca J. Severja, ki je bil žandar v Banjaluki. Za svoje delovanje je dobil štiri zlate medalje za zasluge. V kotu stojijo škornji Maistrovega borca.

V zaklenjeni vitrini je zavidanja vredna zbirka pušk in sabelj

Ob koncu nas Anton odpelje še v hišo, kjer se najprej sprehodimo po hodniku, polnem stenskih ur, nakar pridemo v dnevno sobo s prav posebno vitrino. Ta je pod ključem, in to z razlogom. V njej je namreč zbirka orožja in sabelj. “V lasti imam očetovo lovsko puško, tako imenovano petelinko, ki je nekoč pripadala nekdanjemu anovskemu mlinarju, njena posebnost je označena cesarska krona. Izhaja torej iz obdobja vladavine Franca Jožefa. Zraven je še ena malokalibrska lovska puška ter dve zračni,” pravi Anton. Pokaže še na konjeniško sabljo, ki jo je v 47. polku konjenice nosil njegov deda, pa na jugoslovansko paradno sabljo ter na kozaško in topniško sabljo. Tam sta tudi bajonet in nož, ki so ga uporabljali pripadniki Hitlerjeve mladine, ter nož vaške straže. Vso orožje ima Anton prijavljeno, zanj ima tudi orožni list.

Z veseljem pokaže tudi stare srebrnike in druge kovance

To pa še ni vse. Anton z veseljem pokaže še zajetno zbirko starih kovancev. Med njimi so denimo avstrijski srebrniki iz časa Avstro-Ogrske (1892 – 1918), iz časa Kraljevina Srbije (1868 – 1918), Kraljevine Jugoslavije (1931 – 1938) in še iz več drugih obdobij.

Doma ima rusko kegljišče

Prihodnje leto bo minilo 50 let, odkar je Anton poročen, z ženo imata tri otroke in sedem vnukov. Njuna velika ljubezen je rusko kegljanje, doma imata celo pokrito kegljišče. Zbirko so si doslej ogledali učenci anovske osnovne šole in predstavniki nekaterih društev, vesel pa bo tudi drugih obiskovalcev. Ogled je možen s predhodno prijavo na telefonski številki 040 723 543. Kot pove ob koncu, prosi gasilska društva za odpisano opremo in našitke.