Stečajni upravitelj mariborskega ZIMa se ne strinja z odločitvijo sodišča, da nekdanji nadzorniki in direktor tega podjetja Maksove luknje na Studencih niso prodali pod ceno. Vložil je pritožbo in v njej predlaga, da po njegovem sporno razliko v ceni – 576.000 evrov – plača nekdanji direktor ZIMa Franc Beber.
Prepričan v oškodovanje
Stečajni upravitelj ZIMa je bil po pregledu bilanc podjetja prepričan, da so gradbeno jamo, kjer naj bi stal MAKS, kuvajtskemu poslovnežu Hilalu Arnoutu prodali pod ceno. Zato je vložil tožbo in terjal razliko med ocenjeno vrednostjo zemljišča in dejansko kupnino, a sodišče odgovornosti toženih ni ugotovilo.
Odvetnik, ki ga je angažiral stečajni upravitelj, je tako v tožbi zatrjeval, da Beber ni sodeloval pri nobenih razgovorih s podjetjem Ebla in da je bilo očitno, da je vse pogovore vodil kar predsednik nadzornikov Vladimir Krajcer. Slednji pa da je deloval izključno v korist mariborske občine in ne podjetja. Nadalje pa da je Beber še na dan podpisa predpogodbe o prodaji nadzornikom sporočil, da tega dokumenta ne bo podpisal zaradi zavedanja, da bi s podpisom predpogodbe nastalo oškodovanje družbe. Nato pa si je še isti dan premislil in predpogodbo vendarle podpisal.
Sodišče: ravnal je kot dober gospodar
Beber je na sodišču pojasnil, da je predpogodbo podpisal, vendar šele po tem, ko so bili vanjo vneseni odložni pogoji: da se s prodajo strinja tudi skupščina podjetja, v kateri je imela občina skoraj 100% delež, in da pridobijo soglasje hipotekarnega upnika, Gorenjske banke. Vse to je sodišče napeljalo na sklep, da je Beber deloval kot dober gospodar, saj da njegovo razmišljanje, da bi lahko prišlo do oškodovanja družbe, kaže na razmišljanje v korist podjetja.
Stečajni se ne da
A stečajni upravitelj se z ugotovitvami sodišča ne strinja. Kot prvo ne verjame, da je gradbena jama ZIM le stroškovno bremenila. Izračunal je namreč, da je do prodaje zemljišče za ZIM pomenilo glavni vir prihodkov, da pa je zares bremenilo večinskega lastnika, to je mariborsko občino. Že res, da se je s prodajo v višini pol milijona evrov poplačala Gorenjska banka, a je takoj nato preostanek svoje terjatve zavarovala na drugih nepremičninah ZIMa. Moti pa ga tudi to, da sodišče ni upoštevalo uradne cenitve o vrednosti zemljišča in izpostavlja, da je kupec vedel za tržno vrednost zemljišča in že plačani komunalni prispevek.