Na desnem bregu reke Drave, med Valvasorjevo ulico in Ruško cesto, še vedno negativno izstopa t.i. Maksova luknja, ki vse od rušitve nekdanje tekstilne tovarne Merinka, ostaja zgolj gradbena jama z odpadki in predstavlja eno izmed črnih točk mesta Maribor. Od rušitve pa do sedanjega stanja mineva že 15 let, vmes pa so se spremenili tako lastniki kakor tudi načrti, kaj storiti s tem velikim območjem.

Po prvotnem načrtu bi bil zgrajen MAKS, od koder tudi ime gradbene jame

Nekdanji župan Mestne občine Maribor Franc Kangler je konec leta 2010 podpisal najemno pogodbo z mariborskim investicijskim podjetjem ZIM, na podlagi katere naj bi zraslo Mariborsko kulturno središče MAKS, sicer ideja pokojnega Tomaža Pandurja. V prostorih novega objekta bi po spremembi načrtov morala biti umeščena tudi Umetnostna galerija Maribor, ki bi si delila prostore s kulturnim središčem, toda kmalu se je ugotovilo, da bo investicija brez podpore države ali drugih pridobljenih sredstev, le težko uresničena. 

Projekt bi moral biti končan do leta 2012

Projekt je bil sicer mišljen kot ključen v okviru projekta Evropska prestolnica kulture (EPK), po zagotovilih investitorja pa bi moral zaživeti do marca 2012. Že takrat so mnogi v mestnem svetu in javnosti projektu nasprotovali, predvsem zavoljo visokih stroškov najemnine, ki bi nastali, če bi se projekt realiziral.

Leta 2011 je bil sicer slavnostno položen temeljni kamen, toda ob pomanjkanju sredstev za gradnjo, je pri tem tudi ostalo. 

Prodaja zemljišča po nižji ceni in drugačni načrti

Po tem, ko je postalo jasno da iz kulturnega središča ne bo nič, je podjetje ZIM pristalo v finančnih težavah, zato so bili med drugim primorani prodati zemljišče, kjer je bila predvidena gradnja objekta. Zemljišče, ki je bilo sicer kupljeno za kar 2,2 milijona evrov se je prodalo za bistveno manj denarja, kar je vodilo tudi h kasnejšim tožbam in preiskavam.  

Zemljišče je na veselje takratnega župana Fištravca leta 2014 kupil kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout za 610.000 evrov, ob tem pa je investitor izrazil namero, da bo na tem območju zgradil mednarodno univerzo, kjer bi bilo prostora za približno 2000 študentov. Še v istem letu je bilo načrtovano, da bi se pričela gradbena dela, univerza pa bi se predvidoma odprla konec leta 2016.

Tudi iz univerze ni bilo nič

Kljub še enemu velikopoteznemu načrtu in investitorju, pa je projekt leta 2015 obstal in se ni premaknil iz mrtve točke. Investitor Hilal Arnaout, ki je kupil zemljišče, je namreč po raznih očitkih o netransparentnosti posla, policijskemu zaslišanju in govoricah, da namerava namesto izobraževalnega zgraditi muslimanski center, sklenil da projekt začasno zaustavi. Kasneje se je izkazalo, da je projekt zaustavljen dokončno, prav tako pa je postalo jasno, da bo Maksova luknja samevala še naprej.

Novi lastniki, novi načrti

Leta 2019 je ponovno prišlo do premika. Mestna občina Maribor in Hilal Arnaout sta namreč prodala svoja deleža zemljišča soboškemu podjetju Imo Real d.o.o., ki se ukvarja z načrtovanjem in vodenjem investicijskih projektov, strokovnim nadzorom pri graditvi, upravljanju poslovnih stavb, ter posredovanjem pri prodaji in oddajanju nepremičnin.

Leto pozneje so se pojavili tudi prvi načrti, na tem velikem območju naj bi zrasli dve stolpnici s stanovanji, poslovnimi prostori, ter parkirnimi in zelenimi površinami. Ob gradnji naj bi se končno uredila tudi okoliška Raičeva ulica in Ruška cesta, toda kljub sprejetemu OPPN, se projekt ni premaknil dalje.

[[image_1_article_87505]]

Lastnik zemljišča je še vedno soboško podjetje

O projektu, poimenovanem Dravski breg, smo se obrnili na zadnjega lastnika zemljišča, podjetje Imo Real iz Murske Sobote. Na vprašanje, ali so še vedno lastniki zemljišča, na katerem se do sedaj še ni uresničil noben izmed predhodnih projektov, so odgovorili pritrdilno.

Projekt Dravski breg je še vedno aktualen

Sodeč po idejni zasnovi projekt Dravski breg iz leta 2020 predstavlja stanovanjsko-poslovni kompleks, v katerem bi, podobno kot je danes pogosto pri večjih novogradnjah, spodnje etaže zasedli poslovni prostori, višje pa stanovanja.

[[image_2_article_87505]]

Po načrtu bi se zgradilo približno 150 novih stanovanj, prav tako pa bi se uredile podzemne garaže, zelene površine ter zunanja parkirišča. Čeprav se od predstavitve zasnove iz leta 2020 gradnja ni pričela, pa je podjetje Imo Real za Maribor24 potrdilo, da je izgradnja še vedno predvidena v njihovih načrtih za prihodnost.

Zakaj se projekt še ni začel?

Na vprašanje o dolgi zakasnitvi projekta, je soboško podjetje odgovorilo, da pri tako velikih in zahtevnih projektih časovnica nikoli ni odvisna le od prvotnih načrtov, ampak predvsem od širših okoliščin:

»Ključno je, da se projekt ne začne prehitro, temveč v pravem trenutku - takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji, od finančne stabilnosti in tržnih razmer do zakonodajnih in infrastrukturnih uskladitev. Pet let se morda zdi dolgo obdobje, vendar je pri projektih takšnega obsega pogosto nujno za temeljito pripravo, usklajevanje deležnikov in zmanjševanje tveganj. Prav ta potrpežljivost omogoča, da se projekt ob zagonu razvija bolj učinkovito, trajnostno in z večjo verjetnostjo uspeha.«

Načrti ostajajo nespremenjeni 

Datum začetka realizacije projekta Dravski breg na območju "Maksove luknje" tako še naprej ostaja neznan, vendar pa lastnik zemljišča poudarja, da zaenkrat nimajo drugačnih načrtov s tem območjem.

Po njihovih besedah so vedno usmerjeni v iskanje rešitev, ki bi prinesle največjo dodano vrednost, ne le za projekt sam, ampak predvsem za širšo okolico in skupnost. Projekt tako še vedno ostaja aktualen, zagon investicije pa pri podjetju Imo Real pričakujejo v doglednem času.