Maribor je mesto trgov, parkov in zelenih kotičkov, ki skupaj ustvarjajo svojevrsten zgodovinski mozaik. Eden njegovih najdragocenejših delov je Slomškov trg, ki je leta 1919 dobil ime po slovenskem škofu, pisatelju, pesniku in pedagogu Antonu Martinu Slomšku. Ob mariborski stolnici, posvečeni Janezu Krstniku, stojijo še sedež Univerze v Mariboru, Slovensko narodno gledališče Maribor in sedež Pošte Slovenije. Toda med mogočnimi stavbami se skriva še ena, nekoliko manj opazna zgodba, ki jo že desetletja pripovedujejo drevesa.

[[image_1_article_94381]]

O zelenem bogastvu Slomškovega trga, njegovi zgodovini in posebnostih smo se pogovarjali s predsednikom Hortikulturnega društva Maribor Borutom Ambrožičem, ki je predstavil tudi zanimivo zgodbo o 21 stebrastih hrastih, zasajenih okoli mariborske stolnice.

Drevesna ogrlica, ki že desetletja krasi mariborsko stolnico

Če se sprehodimo po Slomškovem trgu in pogled usmerimo proti stolnici, lahko opazimo zanimivo razporeditev dreves, ki obdajajo sakralni objekt. Ne gre za naključno zasaditev, temveč za premišljeno oblikovano zeleno celoto, ki ima tudi arhitekturni pomen.

Kot pojasnjuje Ambrožič, je bilo neposredno okoli stolne cerkve vse do 18. stoletja mariborsko mestno pokopališče, ki so ga pozneje preselili na območje današnjega Ljudskega vrta. V petdesetih letih prejšnjega stoletja pa je prostor dobil novo zeleno podobo.

»V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bili okoli stolne cerkve po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika posajeni stebrasti hrasti. Teh 21 dreves tvori 'drevesno ogrlico', ki še dodatno poudari sakralni objekt v prostoru,« pripoveduje Ambrožič.

Drevesa tako niso zgolj estetski dodatek trgu, temveč pomemben del njegove prostorske zasnove. Njihova značilna ozka in pokončna rast poudarja arhitekturo stolnice, hkrati pa ustvarja zeleno kuliso, ki se spreminja z letnimi časi. Njihova vloga je tudi povsem praktična. Obiskovalcem nudijo senco, v vročih poletnih mesecih pomagajo hladiti mestni prostor, sodelujejo pri nastajanju kisika ter zagotavljajo življenjski prostor številnim žuželkam in pticam.

Na Slomškovem trgu rastejo tudi drevesa, ki so naravne vrednote

Zgodba zelenega Slomškovega trga pa se ni začela s stebrastimi hrasti. Začetki tamkajšnjega parka segajo že v leto 1891, iz tega obdobja pa so se ohranila tudi posebej dragocena drevesa.

Med njimi izstopajo tri drevesa s statusom naravne vrednote: dve navadni tisi (Taxus baccata) in dvokrpi ginko (Ginkgo biloba). Gre za pomembne predstavnike naravne dediščine, ki pričajo o dolgoletni skrbi za zelene površine v mestnem središču. Na pomen parka sta leta 2023 v okviru evropskega projekta ForestWell opozorili Hortikulturno društvo Maribor in Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT). Projekt Erasmus+, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, je povezal šest evropskih partnerjev ter izpostavil pomen gozdnega velnesa, kulinarike in turizma.

[[image_4_article_94381]]

Hortikulturno društvo Maribor za mestno zelenje skrbi že od leta 1869 in je pomembno prispevalo k nastanku številnih javnih zelenih površin. VSGT Maribor pa s svojim izobraževalnim delom povezuje področja velnesa, gostinstva in turizma.

V sodelovanju s pristojnimi službami za varstvo kulturne in naravne dediščine, Skupno službo za varstvo okolja Mestne občine Maribor in podjetjem Nigrad so drevesa na trgu opremili z lesenimi ekološkimi tablicami. Na njih so zapisana slovenska in latinska imena drevesnih vrst ter njihova izvorna območja. Takšno označevanje obiskovalcem omogoča, da ob sprehodu spoznavajo drevesa, mimo katerih bi sicer morda šli povsem neopazno.

Zakaj so hrasti tako globoko zakoreninjeni v slovenski zgodovini?

Med drevesnimi vrstami na Slomškovem trgu številčno prevladuje prav stebrasti hrast, sorta navadnega doba. Hrasti pa imajo v slovenskem prostoru precej širši pomen, kot bi lahko sklepali zgolj po njihovi razširjenosti.

[[image_3_article_94381]]

Njihovo nekdanjo prisotnost razkrivajo celo imena številnih slovenskih krajev. Hrastnik, Hrastje, Hrastovec, Dob, Dobrna, Dobrovo in Dobova so le nekateri primeri krajevnih imen, povezanih s hrasti oziroma njihovimi starimi poimenovanji. Ambrožič ob tem opozarja tudi na zanimivo zgodovinsko povezavo med hrastovim lesom in gradnjo Benetk.

»Spomnim se, da sem v osnovni šoli pri predmetu biologija poslušal, kako so nam Italijani posekali večino hrastov na Krasu in jih nato uporabili za gradnjo Benetk. Očitno je bila ta tema v takratnem kurikulumu, saj sem skozi leta od več ljudi iz različnih koncev Slovenije slišal podobne izjave,« se spominja.

Ob tem pojasnjuje, da je hrastov les skozi zgodovino veljal za izjemno uporabnega predvsem zaradi svojih lastnosti.

»Skozi tisočletja je k priljubljenosti tega lesa pripomogla njegova odpornost na vlago in škodljivce, barvitost lesa, gostota in široka paleta uporabe,« dodaja.

Zanimiv primer ohranjanja hrastovih gozdov najdemo tudi nedaleč od Maribora. V naselju Cigonca pri Slovenski Bistrici leži približno deset hektarjev velik gozdni rezervat, v katerem prevladuje nižinski hrastov gozd. Po Ambrožičevih navedbah je območje ponovno v lasti plemiške rodbine Attems. Gre za zavarovan gozd posebnega pomena, kjer sečnja ni dovoljena.

Ste vedeli, da lahko hrastovi listi na drevesu ostanejo še dolgo po koncu jeseni?

Stebrasti hrast (Quercus robur 'Fastigiata') je posebna sorta navadnega doba, ki jo prepoznamo predvsem po ozki, pokončni obliki krošnje. Za razliko od običajnega doba, ki lahko doseže tudi 45 metrov višine, stebrasti hrast praviloma zraste do približno 20 metrov.

[[image_2_article_94381]]

Njegove veje rastejo navzgor ob deblu, lubje je temno sivo in globoko razbrazdano, listi pa imajo značilno krpasto obliko. Spomladi in poleti so temno zeleni, jeseni porjavijo, zanimivo pa je, da lahko na vejah ostanejo še dolgo po koncu jeseni, včasih celo do pozne pomladi. Gre za drevo, ki dobro uspeva na sončnih in delno senčnih legah. Cveti maja, jeseni pa se na njem razvijejo želodi, ki so pomemben vir hrane za številne živali, med drugim tudi divje prašiče.

Želod je imel nekoč svoje mesto tudi v človeški prehrani. Praženega so uporabljali kot nadomestek kave, iz zmletega želoda pa so pripravljali moko za različne jedi. Stebrasti hrast je posebej primeren tudi za mestno okolje, saj razmeroma dobro prenaša zahtevne urbane razmere, vključno s soljenjem cest. Navadni dob je obenem izjemno dolgoživa drevesna vrsta, ki lahko dočaka več kot 500 let.

Zelena dediščina, ki jo pogosto spregledamo

Rod hrastov (Quercus) obsega več kot 600 vrst po vsem svetu. V Sloveniji med najbolj znane sodijo dob, graden, puhasti hrast, cer, črnika in oplutnik. Vsaka od teh vrst ima svoje značilnosti, skupaj pa predstavljajo pomemben del naše naravne dediščine. Prav zgodba Slomškovega trga kaže, kako tesno so lahko prepleteni narava, arhitektura in zgodovina mesta. Drevesa, ki jih vsakodnevno srečujejo sprehajalci, študenti, zaposleni in obiskovalci mestnega središča, niso zgolj del urejene okolice, temveč živi pričevalci različnih obdobij razvoja Maribora.