Pred letošnjimi lokalnimi volitvami, do katerih nas ločijo le še dobri trije meseci, bodo v ospredje znova stopile obljube o prihodnosti, toda pred novimi načrti je treba preveriti, kaj se je zgodilo s tistimi izpred štirih let. Katere napovedi so postale ceste, vrtci, športni objekti ali drugi oprijemljivi projekti, kaj je obstalo v postopkih in za katere neuresničene cilje bodo morali župani volivcem še pojasniti razloge?

V seriji Županski mandat pod črto županom in županjam postavljamo enaka vprašanja o njihovem delu v iztekajočem se mandatu. Sprašujemo jih po izpolnjenih in neizpolnjenih obljubah, upravičenih kritikah občanov, vrednosti izvedenih naložb, odločitvah, ki bi jih danes sprejeli drugače, ter načrtih, s katerimi nameravajo, če se bodo znova podali na volitve, zaprositi za novo zaupanje.

Tokrat je na naša vprašanja odgovarjala dr. Vlasta Krmelj, županja občine Selnica ob Dravi. 

Katero predvolilno obljubo iz leta 2022 ste v celoti izpolnili in katera je ostala neuresničena? Zakaj?

Pravzaprav so bile tri velike obljube. To je bil nov vrtec, pločniki ob glavni cesti in pa seveda nova telovadnica. Kot se ve, smo glede vrtca v popolnosti izpolnili obljubo in ga zgradili, in danes so otroci in pa zaposleni v njem zelo zadovoljni. Naslednja obljuba: pločniki ob glavni cesti Maribor-Dravograd. V resnici niso pločniki, ampak so pohodne poti. Naredili smo jih kar nekaj kilometrov. Manjka nam morda še nekaj 100 metrov, upam, da bomo tudi to opravili. Telovadnica pa ni zgrajena, dobili pa smo gradbeno dovoljenje in pa seveda odločbo ministrstva za šolstvo, ki nam bo gradnjo telovadnice sofinanciralo v višini 1.300.000 evrov.

Kaj bi danes naredili drugače, če bi mandat začeli znova?

Imam dva mandata, in že v prvem mandatu sem si mislila, da je verjetno država tista, ki pomaga občinam. Prvo leto in dve sem verjela, da bo država skrbela za mene in da redni obiski, vsak mesec ali pa morda vsak teden pri državi, niso pomembni. Pa sem videla, da sem se zelo zmotila. Torej, če bi začela na novo in še enkrat, bi verjetno svoj sedež preselila v Maribor oziroma v Ljubljano in bila kar naprej na ministrstvih, vsak dan, vsak teden, potem bi pa morda nekaj dosegla.

Katera kritika občanov na račun vašega vodenja občine je bila po vašem mnenju upravičena?

Kdo veliko dela, zagotovo dela tudi napake. Imamo 4.600 občanov, kar pomeni, da čisto vseh idej ne moremo vedno izpolniti in pa v taki meri, kot bi si morda občani želeli. Upravičena, mislim, da zelo upravičena, je pa pravzaprav kritika glede urejanja naših lokalnih cest. Ker ima Selnica 144 kilometrov lokalnih cest, večina teh poteka v goratih, hribovitih predelih in so nujno potrebne obnov, asfaltiranja. In to zahteva več milijonov evrov sredstev. Ker je naša občina s proračunom v višini okoli pet milijonov evrov, pomenijo te investicije zelo veliko.

In ker smo vedeli, da so za dolgoživost naše občine pomembni mladi in družine, smo seveda ves svoj potencial štirih let vključili v investicijo v vrtec. Okrog šest milijonov je bila, kar pomeni več, kot je naš proračun, in smo potem seveda morali na nekem področju imeti manko. Tudi pločnike, ki smo jih gradili, bi jih morala pravzaprav država, ker je to državna cesta. Ampak ker nas ni uslišala, smo jih delali sami, kar je vsako leto pomenilo par 100.000 evrov. In seveda na račun tega, da smo kakšno cesto potem manj asfaltirali.

Če bi morali izpostaviti en projekt, ki je najbolj izboljšal kakovost življenja občanov, in en projekt, ki se je izkazal za napako ali ni dosegel pričakovanj, katera bi to bila?

Pločniki oziroma pohodne poti so zelo izboljšale kvaliteto, predvsem pa varnost naše občine. Vrtec s svojimi res kvalitetnimi prostori in sedaj tudi programi pa omogoča, da imajo naši najmlajši najboljše pogoje. Kot vemo, je vrtec najboljši v Evropi in zagotovo tudi z najboljšimi pogoji v Sloveniji. In to je tisto, kar je pokazalo, morda ne vsakemu občanu, ampak predvsem mladim generacijam, mladim družinam, da smo občina, ki skrbi za najmlajše in da nam je to, da bodo ti mladi otroci čez deset, 20, 30, 50 let gradili našo občino, zelo pomembno.

Morda je manjkalo evropskih sredstev. Kolesarske poti so tiste, ki smo jih bolj urejali, ne pa na novo gradili. Predvsem kolesarska pot do Maribora je v načrtih, je v projektih. Ampak država ni razumela, kaj pomenijo kolesarske in pohodne poti, in zaradi tega v bistvu tega nismo uresničili.

Kolikšna je bila vrednost vseh zaključenih investicij v mandatu 2022 - 2026?

Okrog 8 milijonov evrov smo vložili investicijsko v našo občino, jo s tem nekako izboljšali in naredili bolj prijetno in pa zdravo ter varno za življenje.

S katerim največjim izzivom se bo vaša občina soočala v naslednjih štirih letih: stanovanjsko problematiko, prometom, staranjem prebivalstva, pomanjkanjem kadrov, energetiko ali čim drugim? 

Zagotovo je to dokončna ureditev kanalizacije. Kot veste, imamo centralno čistilno napravo, ki je bila zgrajena pred desetimi leti in je veliko prevelika. V našem mandatu smo z Občino Ruše dosegli dogovor, da bodo tudi oni na naši čistilni napravi. Projekte imamo, finančna sredstva imamo, samo čakamo na izvedbo. Ostajajo nam pa vsi ostali predeli občine, kjer bomo izvajali male komunalne čistilne naprave, torej jih sofinancirali podobno, kot jih že zdaj sofinanciramo, in s tem naredili kanalizacijski sistem in urejanje odpadnih voda energetsko in pa stroškovno učinkovito. Najbolj pomembno je, da naših občanov ne obremenimo z dodatnimi stroški. Če bi delali centralni kanalizacijski sistem, bi to prineslo dodatne stroške, ki so pa že zdaj zelo, zelo visoki.

Naslednja pa je seveda pitna voda. Kot veste, imamo v mojem mandatu sofinanciranje urejanja lastnih virov pitne vode. To se je kot zelo pomembno izkazalo že v letih 2019 in 2020. To smo ohranjali osem let in tudi v naslednjih štirih bomo vložili veliko energije vložili v to, da bomo uredili lokalne interne vodovode, ali za posameznika ali pa za nekaj stavb skupaj.

Ali boste ponovno kandidirali za županjo?

Zagotovo, zato ker je ostalo še kar nekaj takšnega, kar želimo urediti. Zdaj sva  govorila o infrastrukturnih projektih. Veliko smo v preteklosti naredili tudi za društva, na področju kulture, na področju športa, in mislim, da je to tisto, v kar bomo vlagali tudi naslednja štiri leta.

Kateri trije projekti bodo vaša absolutna prioriteta do leta 2030?

Zagotovo športna dvorana, za katero imamo gradbeno dovoljenje. Pridobljenih imamo 1.300.000 evrov sofinancerskih sredstev in, kot ta trenutek kaže investicijski program, bi lahko z investicijo začeli v 2027 in jo do poletja 2028 končali.

In pa dokončanje vseh pohodnih poti. Z državo smo pa tudi v zadnji fazi pogovorov za krožišče. Obljubljeno nam je bilo že leto 2026, zdaj se pa to premika v 2027. Občina svoj delež oziroma zemljišča tudi ureja, tako da smo, bom rekla, pripravljeni za izvedbo.