Del aktivnosti za varstvo narave in iskanje ravnovesij izvajajo partnerji projekta Pohorka, ki so ga danes predstavili na Kopah. Še več pa si vsi obetajo od načrtovane razglasitve Regijskega parka Pohorje.
V preteklosti več projektov za zaščito narave
Na območju Pohorja je v preteklosti potekalo že več projektov s ciljem zaščite narave, cilj dobra dva milijona evrov vrednega projekta Pohorka pa je nadaljevanje sodelovanja ključnih institucij pri varstvu narave in izvedba različnih ukrepov. Projekt, ki bo potekal še do junija 2023, pa je tudi manjši del priprav na načrtovano vzpostavitev Regijskega parka Pohorje, je ob današnji predstavitvi projekta povedal Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška.
RRA Koroška je namreč prijavitelj projekta Pohorka, partnerji pa so še Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica ter občini Zreče in Mislinja.
RRA Koroška je namreč prijavitelj projekta Pohorka, partnerji pa so še Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica ter občini Zreče in Mislinja.
Aktivnosti za zavarovanje Pohorja oz. za razglasitev Regijskega parka Pohorje so že zelo daleč, vodi pa jih ministrstvo za okolje in prostor. Pobudo je dalo šest občin, zavod za varstvo narave pa je pripravil strokovni predlog za varovanje območja, ki zajema pohorske planje in barja ter gozdove okoli njih. Ministrstvo je pripravilo osnutek uredbe, ki je zdaj v usklajevanju z občinami, nato je predvidena tudi širša predstavitev javnosti, je danes povedala vodja mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave Simona Kaligarič.
Nastajajoči Regijski park Pohorje bo prispeval k sonaravnemu in trajnostnemu razvoju Pohorja, je prepričan tudi direktor zavoda za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič. “Tisto, kar danes mogoče najbolj po nepotrebnem ogroža območje Pohorja, so nelegalne vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru. Tega je veliko,” je dejal Hrvoje Oršanič in povedal, da so se problematike letos intenzivno lotili ter napovedal, da bodo skušali zadeve urediti na organizacijski in zakonodajni ravni.
Pereča problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju
Da je treba urediti problematiko voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, je opozoril tudi župan Občine Mislinja Bojan Borovnik, ki je izpostavil stalno uničevanje lesenih zapornic. “Upam, da bomo prišli do tega, da bomo tudi imeli naravovarstvenike v parku in da bomo potem lažje varovali to prelepo naravo,” je dejal Borovnik in dodal, da pa bo potrebno nekaj narediti tudi za lastnike motornih vozil in jim nameniti prostor, kjer bodo vožnje dovoljene.
V projektu bodo okrepili osveščanje obiskovalcev Pohorja, predvideno pa je tudi pilotno izvajanje neposrednega nadzora v naravi. Sanirali bodo nekatere odseke planinskih poti, dopolnili in nadgradili bodo interpretacije vsebine ob poteh in na centrih za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.
Nekatere konkretne aktivnosti projekta Pohorka, ki ga sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in država, so odstranjevanje zarasti na dveh hektarjih površin, vzgoja redkih in ogroženih cvetnic, značilnih za Pohorje, pridobitev semenske zasnove s posebnim strojem, nekaj ukrepov bodo izvedli za zaščito barij in za obnovo oz. ohranitev življenjskega prostora živali, kot so alpski kozliček, veliki pupek, hribski urh, vejicati netopir in divji petelin.
Pohorje je prepoznano kot gozdnato, turistično in naravovarstveno območje. Da je zelo priljubljeno med pohodniki in drugimi obiskovalci, kažejo tudi podatki, ki so jih v okviru preteklih projektov zbrali na Zavodu RS za varstvo narave, ki je med drugim spremljal obisk na Lovrenških jezerih in Črnem jezeru. Viški obiska v poletnem času so v enem dnevu tudi skoraj 2000 ljudi na posamezni lokaciji, letni obisk pa na posamezni lokaciji dosega tudi prek 30.000 obiskovalcev, je povedala Kaligaričeva.
STA
