Slovenski državni gozdovi so objavili prošnjo za obiskovalce v naravi, zlasti se obračajo na lastnike psov. Ker ima v spomladanskem času veliko srn v gozdu mladiče, prosijo lastnike psov, naj imajo svoje štirinožne prijatelje na povodcih in naj se ne sprehajajo izven gozdnih poti. “V času, ko živali iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne smemo približevati, jih hraniti ali se jih dotikati, saj denimo srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več,” so zapisali.
Če se srninega mladiča dotaknemo z golo roko, ga bo mama zavrgla
Ivan Žižek, predsednik Komisije za izobraževanje pri Lovski zvezi Maribor in starešina Lovske družine Ruše, nam je pojasnil, da srne kotijo mladiče konec aprila in v začetku maja. Srne spadajo med teritorialno divjad, kar pomeni, da se v glavnem zadržujejo na enem mestu. “Mladiče, ponavadi sta dva, lahko tudi eden ali trije, običajno skotijo ob robu gozda ali ob kakšnem skritem kotičku ob grmovju. Mladič, ki nima vonja, postane, ko se njegova mama odpravi na prehranjevanje, lahka tarča plenilcev in žal tudi prevečkrat človeka. Če se ga dotaknemo z roko, ga bo srna, ker bo prepoznala tuji vonj, zagotovo zavrgla. Takšni mladiči običajno poginejo ali so hrana lisicam.” Žižek nadaljuje, da se lovci mladička, če ga npr. najdejo ob cesti in ga morajo prenesti na varnejše mesto, nikoli ne dotaknejo z golo roko, temveč pri tem uporabijo travo, večje liste in podobno. “Če pohodniki srečajo srninega mladiča, naj ga pustijo na miru, njegova mama je vedno nekje blizu. Velja pa tudi, da v tem času v gozdu ne vpijemo in razgrajamo ter tako po nepotrebnem vznemirjamo divjadi.”
FOTO: Dejan Benčina
Žižek opozarja lastnike psov, naj bodo njihovi ljubljenci ob sprehodu v oziroma ob gozdu vedno, zagotovo pa vsaj do julija, ko srnini mladički odrastejo, pod nadzorom. “Priporočamo, da so psi na povodcu oziroma da jih nikoli ne izgubimo iz vidnega polja. Pes mora biti toliko poslušen, da se takoj odzove na klic svojega gospodarja in se vrne k njemu. Spuščen in neposlušen pes namreč predstavlja veliko grožnjo mladiču, njegova mama običajno uspe pobegniti.”
Previdno tudi pri košnji visoke trave
Opozorilo pa velja tudi za kmetovalce, saj se velikokrat zgodi, da srna skoti mladiče v visoki travi. Pred začetkom košnje je priporočljivo, da kmetovalec pregleda območje, ki ga namerava kositi, lahko pa to storijo tudi lovci bližnje lovske družine. “Lovci pred košnjo, če nas o tem obvesti lastnik zemljišča, pregledamo travnike in po potrebi prenesemo mladiče na rob gozda. Seveda se jih pri tem ne dotikamo z golimi rokami.” Pri zgodnejši košnji, ko trava še ni tako visoka, je primerov, ko kose pokosijo živali manj. Sicer pa za kmetovalce velja, da s košnjo začnejo na sredini travnika in nadaljujejo proti robu ter tako preprečijo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu.
Ker imajo tukajšnje lovske družine zadnja leta predvideno nespremenjeno število odvzema srn iz lovišča, je razumeti, da država meni, da je stanje srnjadi v naravi stabilno. S tem se strinja tudi naš sogovornik.
Čez dan je postala divjad manj aktivna
Kot še pravi Ivan Žižek, je srnjad v zadnjih letih nekoliko spremenila svoje navade. Tako zaradi vznemirjenja, na Pohorju so to npr. motorji in štirikolesniki, na odprte površine ne izstopa več zgodaj zjutraj, pozno popoldne in zvečer, temveč predvsem ponoči. Takrat beležimo tudi največ povozov divjadi. V Lovski družini Ruše imajo na primer evidentiranih okoli 30 povozov divjadi letno. “Ravno ta čas je najbolj nevaren za povoze divjadi, saj ta zaseda svoja ozemlja. Zimski tropi v tem času razpadajo. Zlasti srnjak je tisti, ki v želji po boljših pogojih za življenje večkrat prečka ceste in pogosto konča pod avtomobilskimi kolesi.” Sogovornik dodaja, da je bilo v preteklosti, ko smo imeli slabše ceste in manj hitre avtomobile, manj povozov živali. Še vedno pa velja, da eni srni ali srnjaku, ki prečka cesto, velikokrat sledijo še ostali. V primeru srne so to mladički, pri zasedanju ozemelj pa je lahko več srnjakov, ki preganjajo eden drugega. Posebna pozornost voznikov je potrebna tudi v času tako imenovanega prska, torej časa parjenja, ki traja od sredine julija do sredine avgusta.
Na udaru pa ni samo divjad, v tem tednu so policisti na cesti med Škofljico in Turjakom obravnavali dva primera trka osebnega avtomobila v medveda. Eden je poginil, drugi pa je preživel in pobegnil v gozd.
V primeru, da smo udeleženi v prometni nesreči z divjadjo ali ko naletimo na povoženo žival ob cesti, pokličemo center za obveščanje na številko 112. Tamkajšnji zaposleni imajo kontaktne odgovornih oseb, ki odpeljejo povožene živali. Za to načeloma poskrbijo veterinarski higieniki v sodelovanju z lovskimi družinami, ki morajo od vsake povožene divjadi vzeti spodnjo levo čeljust, ki predstavlja dokazno gradivo povoženega osebka.
