Po besedah direktorice doma, ki v petih enotah skrbi za 700 starejših, je demografija eden glavnih izzivov starajoče se družbe. Čeprav se namreč problematika na področju skrbi za starejše poglablja, strokovno utemeljene in usklajene rešitve iz njej neznanih razlogov ostajajo na mizah in v predalih politike.
Stanje se bo še poslabšalo
Šiplič Horvatova je pesimistična in meni, da se bo stanje očitno še poslabšalo. Še posebej zaradi tako imenovane generacije “baby boom” se bo do leta 2060 delež starejših od 65 let povečal s 16 na kar 34 odstotkov, čemur bi se morali prilagoditi že danes.
Nujna je predvsem sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe in pravičnega zavarovanja zanjo, zato je potrebno urediti demografski sklad, za katerega je bilo že kar nekaj predlogov, prav tako so ga vsi odločevalci kot prioriteto uvrstili v koalicijske pogodbe, a politične volje v vseh teh letih očitno še vedno ni bilo nikoli dovolj.
“Nujna je predvsem sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe in pravičnega zavarovanja zanjo, zato je potrebno urediti demografski sklad, za katerega je bilo že kar nekaj predlogov, prav tako so ga vsi odločevalci kot prioriteto uvrstili v koalicijske pogodbe, a politične volje v vseh teh letih očitno še vedno ni bilo nikoli dovolj,” je dejala.
Ob tem je dodala, da noben zakon sam po sebi ne bo čudežno rešil nakopičenih težav, predvsem ne tistih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja zmogljivosti za oskrbo starejših, predvsem na kadrovskem področju, kar se je v času epidemije pokazalo kot še bolj očitna težava.
Projekt sodobne oskrbe starejših
Predsednica ptujskega društva upokojencev Sonja Purgaj je zato spomnila na njihov projekt sodobne oskrbe starejših, ki poteka prav v aktualnih razmerah. Poudarila je ključno vlogo starejših prostovoljcev, pa tudi mlajših, dijakov, študentov ali brezposelnih pri nudenju podpore starejšim.
Čeprav prostovoljcev, ni nikoli dovolj, so v sedanjih razmerah osrednja težava omejitveni ukrepi, pa tudi strah pred okužbo.
Ti jim namreč ob strokovni oskrbi za to usposobljenih nudijo družabne aktivnosti, za katere sicer strokovnemu osebju zaradi preobremenjenosti pogosto zmanjka časa. Čeprav prostovoljcev, ni nikoli dovolj, so v sedanjih razmerah osrednja težava omejitveni ukrepi, pa tudi strah pred okužbo.
V sklopu projekta tako glede na potrebe uporabnikov izvajajo nove storitve, povezane z ohranjanjem in izboljšanjem samostojnosti, krepitvijo avtonomije posameznika, centralizirano pripravo zdravil, pomočjo in nadzorom pri jemanju zdravil, zagotavljanjem varnosti, spremljanjem telesnih aktivnosti, podporo pri dnevnih opravilih, kmalu pa se bodo lotili še e-oskrbe in možnosti prevoza.
Vodja projekta Andreja Potočnik je dejala, da se prav z njim nekaterih od teh izzivov v sodelovanju z zdravstvenim domom, centrom za socialno delo in Lekarnami Ptuj, že lotevajo.
Vse storitve brezplačne
V sklopu projekta tako glede na potrebe uporabnikov izvajajo nove storitve, povezane z ohranjanjem in izboljšanjem samostojnosti, krepitvijo avtonomije posameznika, centralizirano pripravo zdravil, pomočjo in nadzorom pri jemanju zdravil, zagotavljanjem varnosti, spremljanjem telesnih aktivnosti, podporo pri dnevnih opravilih, kmalu pa se bodo lotili še e-oskrbe in možnosti prevoza.
Doslej so prejeli 200 vlog, v program pa je vključenih 42 uporabnikov iz različnih občin, večinoma s Ptuja, Kidričevega in Hajdine.
Vse storitve so v času trajanja projekta do konca junija 2022 za uporabnike brezplačne, o ohranitvi mnogih pa tudi po izteku projekta razmišljajo že danes. Projekt, vreden 2,6 milijona evrov, v veliki večini financira Evropski socialni sklad.
Izkušnje s terena so zelo pozitivne, saj uporabniki pomoč sprejmejo z nasmehom in odprtih rok – še posebej v epidemiji, ko je osamljenost velika težava.
V program se lahko vključi vsak občan občin na območju upravne enote Ptuj, starejši od 65 let, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil potrebuje pomoč drugih. Doslej so prejeli 200 vlog, v program pa je vključenih 42 uporabnikov iz različnih občin, večinoma s Ptuja, Kidričevega in Hajdine.
“Izkušnje s terena so zelo pozitivne, saj uporabniki pomoč sprejmejo z nasmehom in odprtih rok – še posebej v epidemiji, ko je osamljenost velika težava,” je dejala Potočnikova in dodala, da že opažajo napredek pri posameznih uporabnikih.
