Območje Treh ribnikov je bilo vse od konca 19. stoletja priljubljen sprostitveni prostor za meščane. Ponujal je namreč številne možnosti za sprostitev v naravi, sprehod po okoliških gozdovih, svojstveno gastronomsko pokušino v katerem od vinotočev, že pred letom 1905 pa je bila pri Treh ribnikih zgrajena lesena čolnarna, kjer so se lahko sprehajalci v rdeče belo obarvanih lesenih čolnih popeljali tudi po ribniku.

[[image_1_article_66267]]

Po letu 1927 je bila po načrtih arhitekta Maxa Czeikeja zgrajena nova čolnarna, ki je bila po letu 1980 porušena, ohranjena je samo pokrita kolonada. Veslanje po ribniku je od takrat povsem zamrlo. Za oživitev si že nekaj let prizadeva tudi mariborska občina. V letu 2022 je realizirala izglasovan projekt  participativnega proračuna Veslaški čolni za Tri ribnike in nabavila replike dveh lesenih veslaških čolnov, ki so po ribniku pluli vse do leta 1945. Strošek izdelave čolnov, ki v dolžino merita dobrih pet metrov v širino pa meter in pol, je bil 19.500 evrov, trenutno pa se nahajata v depoju v prostorih MTT.

Kot nam pojasnijo na občini imata oba tudi pridobljen certifikat za plovbo po Treh ribnikih in sta popolnoma opremljena z vsemi potrebnimi rekviziti za varno plovbo. Zakaj torej čolna še ne plujeta?

Izvajalca z ustreznimi pogoji še iščejo

Občina je poleg nabave dveh čolnov sicer poskrbela tudi za ureditev stopnice pod arkadami za spust čolnov v vodo ter ureditvijo nekaterih administrativnih postopkov. Pristopil so tudi k urejanju registracije in zavarovanja plovil vendar se je zataknilo pri pridobivanju plovnega dovoljenja na UE in iskanju izvajalca za izvajanje storitve izposoje veslaških čolnov saj v lokalnem okolju ni bilo  izvajalca, ki bi v skladu s Pravilnikom o reševalcih iz vode zagotavljal ustrezno strokovno usposobljen kader za izvajanje te dejavnosti. 

[[image_2_article_66267]]

Izvajalca z ustreznimi pogoji še vedno iščejo in hkrati urejajo postopke za registracijo plovil in zavarovanja. Na UE je občina med drugim naslovila vprašanje ali za pridobitev plovnega dovoljenja zadošča 4. člen Zakona o plovbi po celinskih vodah, ki pravi: »Če lokalna skupnost ne predpiše plovbnega režima za posamezno celinsko vodo ali sporazum iz prejšnjega odstavka ni bil dosežen, je dovoljena plovba, če to dopuščajo naravne danosti, ob upoštevanju pogojev varnosti določenih s tem zakonom in ob pogojih splošne rabe voda skladno z zakonom, ki ureja upravljanje voda«. Kot nam pojasnijo na občini, na odgovor še čakajo.

Hkrati tečejo pogovori z zainteresiranimi izvajalci, ki imajo ustrezne pogoje za izvajanje dejavnosti izposoje plovil in ki vidijo poslovno priložnosti v povezavi z oživljanjem celotnega območja okolice Treh ribnikov. »Izvajalec bi tako sam skrbel za izposojo, zagotovil ustrezno usposobljene kadre  in varno plovbo, MOM pa bi mu oddala javno površino za izvajanje dejavnosti,« pojasnjujejo in dodajo, da v kolikor izvajalca ne bodo našli, si želijo, da bi v letošnjem poletju uspeli vzpostaviti izposojo čolnov vsaj za krajši čas v sklopu doživetij, ki jih pripravlja Zavod za turizem Maribor. 

Tudi Drava predstavlja velik potencial

Velik potencial nosi tudi reka Drava, ki je od nekdaj predstavljala ključno transportno in gospodarsko povezavo. Služila je kot pomembna prometna žila za prevoz blaga in ljudi. Z razvojem cestne in železniške infrastrukture je njena vloga v gospodarstvu nekoliko upadla, tako danes splavarjenje, kot vrsta rečnega prometa, predstavlja zgolj turistično atrakcijo in del kulturne dediščine, ki jo s pridom izkoriščajo Mariborski flosarji. A potencial za večji izkoristek še vedno obstaja. 

[[image_3_article_66267]]

Poleg turističnega vidika je treba omeniti potencial, ki ga Drava nudi za razvoj javnega potniškega prometa (JPP), turističnih voženj ter možnosti nadgradnje in širitve ponudbe na področju športa in rekreacije na Dravi. V Mariboru je že bilo veliko govora o rečnem ''avtobusu'', ki bi tako predstavljal ne le turistično atrakcijo temveč tudi novo obliko transporta, ki bi morda lahko razbremenila cestni promet.

Mariborska občina že zasleduje cilj vzpostavitve mestne plovbe 

V Mestni občini Maribor že zasledujejo cilj, da bi vzpostavili plovnost po reki Dravi in sicer na relaciji od dvoetažnega mostu do mariborskega otoka kot t.i. mestna plovba. »Nadalje je cilj tudi gorvodno od Bresternice do Fale, vendar je tukaj potrebno vključiti sosednji občini Selnica ob Dravi in Ruše,« nam pojasnjujejo na občini.

V ta namen je že sprejet Odlok o plovnosti. Izdelane so tudi strokovne podlage za ureditev plovnosti in javnega vodnega potniškega prometa na reki Dravi v Mariboru, ki so jih izdelali pri Proinfra, inženirski biri d.o.o. skupaj s Fakulteto za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. V navedenih strokovnih podlagah je predviden tudi tip plovila za javni potniški promet. 

Pri izbiri primernega plovila za rečni javni promet je potrebno upoštevati več dejavnikov, med drugim tudi:

  • predvideno število uporabnikov javnega vodnega potniškega prevoza, 
  • večnamenska uporaba plovila (prevoz koles), 
  • uporaba plovila v vseh letnih časih, 
  • premostitvena prosta višina, ki jo predstavljajo mostovi na plovni poti, 
  • širina reke, 
  • hitrost pretoka reke. 

Kot nam pojasnijo na mariborski občini, bo potrebno pri izbiri vozila upoštevati tudi višino mostov, saj te predstavljajo ključni omejitveni faktor pri izbiri oziroma nakupu rečnega plovila. Glavno omejitev določa Studenška brv, katere prosta višina znaša 3,4 m, pojasnjujejo na občini. Interes za izkoristek potenciala reke Drave tako obstaja, kdaj bi mariborski občini uspelo uresničiti zadane cilje, pa bo pokazal čas.