Zadnji, osmi dogodek serije Kako nastaja sodobni Maribor je bil posvečen Pokopališču Dobrava, s katerim upravlja Pogrebno podjetje Maribor iz Skupine JHMB. Gre za zeleno tratno pokopališče, za katerega je nekoč bilo predvideno, da bo postalo osrednje mariborsko pokopališče.
Zeleno pokopališče, saj smo po smrti vsi enaki
Kot je uvodoma dejala mag. Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor in predsednica združenja ASCE, je v času 70. oziroma 80. let prejšnjega stoletja bilo mišljeno, da Pokopališče Dobrava prevzame funkcije vseh pokopališč v mestu, zato je tudi celotna infrastruktura nastala v precej (za današnje čase) dimenzioniranih oblikah. Po vseh teh letih pa je nastopil čas, ko je potrebna širitev pokopališča.
Pokopališče je kot prvi zasnoval krajinski arhitekt mag. Niko Stare, ki je poudaril, da sta pri pokopališčih pomembni predvsem orientacija in preglednost.
Dispozicijski načrt je naredil ljubljanski inštitut, kot projektantu pa je bila Staretu dodeljena priprava novelacije pokopališča. Kot je pojasnil, pa je takrat nastal problem v tem, da je istočasno potekalo asfaltiranje poti in zato grobnih polj ni mogel organizirati tako, da bi bilo pokopališče bolj pregledno. Takrat je uvedel tudi anonimne pokope z obeležji in brez obeležij.
[[image_1_article_93279]]
"Na Dobravi sem želel ohraniti zeleno pokopališče, da bodo vsi enaki po smrti."
Projektiral je tudi pokopališče v Vuzenici, ki ga, kot je pojasnil, vzdržuje komunalno podjetje, ki skrbi za celotno pokopališče. Pri pokopališču Dobrava pa je, kot je kasneje razložila Pliberškova, vsak grob v upravljanju posameznika oziroma najemnika grobnega mesta. Tako je urejenost posameznega grobnega mesta prepuščena posameznikom. To v praksi pomeni, da nekateri grob urejajo vsak teden, drugi pa ne tako pogosto.
"Ne more se zagotoviti neka enotna urejenost, v kolikor z odlokom ni opredeljeno, da to lahko opravlja podjetje," je pojasnila. Pobuda arhitekta in Pogrebnega podjetja Maribor je bila, da bi to v celoti opravljal upravljalec celotnega pokopališča, saj bi s tem zagotovili bolj enoten in urejen izgled.
[[image_2_article_93279]]
Pokopališče Dobrava čaka načrtovana širitev
Krajinski arhitekt Aleš Koprivšek s podjetja ZUM je predstavil tudi dva pomembna projekta, ki čakata pokopališče. Območje, na katerem se je pokopavalo že od leta 1985, je zapolnjeno, zato prehajajo na območje druge faze (na fotografiji označeno z rdečo barvo). "Tukaj se bo pokopavalo v naslednjih letih, desetletjih," je pojasnil Koprivšek.
[[image_3_article_93279]]
Gre za območje gozda, zato bo temu primerna tudi sama ureditev oziroma zasnova, ki bo malce drugačna kot na dosedanjem območju. V podjetju ZUM so leta 2018 pripravili zasnovo širitve v drugo fazo in določili, da se bo pokopališče širilo južno od promenade - zahodno levo z žarnimi polji, desno pa s klasičnimi grobovi.
Projektirane so tudi posamične zasaditve v okviru že ohranjenih, polja pa bodo večinsko travnata, torej bodo do grobov obiskovalci pokopališča prihajali po travnatih površinah.
Lani se je zadeva začela pomikati proti izvedbi, bil je izveden posek gozda na območju teh dveh polj, pri čemer je bil ohranjen drevesni okvir okoli grobnih polj, hkrati pa tudi posamična kvalitetna drevesa znotraj grobnih polj, ki so še relativno mlada in imajo nek dolgoročni potencial, da dajo kvaliteto grobnim poljem v smislu sence in ambienta.
[[image_4_article_93279]]
Na obeh poljih je predvidenih 382 žarnih, 186 klasičnih enojnih in 39 klasičnih družinskih grobov.
Polja bodo opremljena s kvalitetno sodobno urbano opremo, med drugim so predvideni podzemni zbiralniki smeti, klopi ter osvetlitev, ki bo regulirana s senzorjem gibanja. V primeru, da ne bo obiskovalcev, se bo v tem času moč razsvetljave zmanjšala, kar pomeni varčnejšo in okolju bolj prijazno rabo energije.
Drugi veliki projekt je ureditev spominskega parka
Drugi veliki projekt, ki ga je predstavil Koprivšek, je ureditev spominskega parka Dobrava. V njem so trije memorialni elementi - protitankovski jarek (prikrito vojno grobišče Tezenski gozd), kostnica Maribor in grob žrtev iz rova Svete Barbare.
[[image_5_article_93279]]
Namen tega projekta je bil urediti in morda tudi razmejiti spominski park od ostalega dela pokopališča.
V prvem koraku so integrirali poti in elemente, ki so izhajali iz celotne zasnove pokopališča, nato pa so označili rob spominskega parka z nizkimi živimi mejami. Odstraniti je bilo potrebno tudi več dreves, predvsem z vidika varnosti in vidljivosti, a so predvidene nove zasaditve. V zadnjem koraku so v območje uvrstili še posamezne mikroureditve in obeležja, vezano na obstoječe grobove in potencialne prihodnje skupinske grobove.
[[image_6_article_93279]]
Opredelili so tudi območje cvetočega travnika, ki se ne bo kosilo tedensko, temveč redkeje. S tem se zmanjšujejo stroški vzdrževanja, hkrati pa gre za ekološko bolj prijazno rešitev, pojasnjuje Koprivšek.
Lani je bila izvedena spominska pot, trenutno pa je v izvedbi počivališče pri znamenju oziroma križu ob grobu žrtev iz rova Svete Barbare, je še pojasnil.
Razpolagajo s tremi visoko tehnološkimi pečmi
Rado Škofič, vodja upepeljevalnice, nam je pojasnil tudi, kako deluje upepeljevalnica. Leta 1998 so kupili dve peči za upepeljevanje, nato pa še eno leta 2009. Ta je delovala 24 ur na dan, s čimer so povečali število upepelitev, a tudi to ni zadostovalo potrebam, zato so v letih 2022 in 2025 kupili še dve novi peči.
Trenutno imajo tri visoko tehnološke peči, zato so prvi dve, ki sta svoje odslužili, lahko ugasnili.
Kot je dejal Škofič, je v večjih urbanih središčih kar 94 % vseh pokopov žarnih.
[[image_7_article_93279]]
Vsaka odgorela sveča in položeno cvetje postane odpadek
Neizogibna plat pokopališč pa so odpadki. Kot je pojasnila Pliberškova, vsaka odgorela sveča in vsako položeno cvetje sčasoma postane odpadek, zato je ključnega pomena ločevanje. "Lani smo imeli postavljene tako imenovane žive straže, kjer so študenti na eko otočkih usmerjali, kam spada kakšen odpadek," je predstavila en način, s katerim so se pri Pogrebnem podjetju lotili ozaveščanja o pravilnem ločevanju odpadkov.
Prav tako so ob smetnjakih oziroma t. i. eko otočkih postavljene table, ki nakazujejo, kam sodi kateri odpadek.
[[image_8_article_93279]]
Slovenci smo eden redkih narodov, ki ima zakoreninjeno tradicijo polaganja sveč. "Moramo spoštovati to tradicijo, ampak zraven vseeno pomisliti na okolje," je ob tem dejala Pliberškova. Ker se bliža prvi november, ko pokopališča obišče veliko število ljudi in svojcem pusti prižgano svečko, je pravilno ločevanje odpadkov še posebej pomembno. Kot alternativo je Pliberškova za konec omenila še digitalno svečko, ki se jo lahko brezplačno prižge v spomin svojcem.
