V tokratnem primerjalnem ocenjevanju so strokovnjaki MIPORja v treh slovenskih mestih, kjer je veliko študentske populacije, obiskali devet gostinskih obratov, ki ponujajo študentska kosila na bone. Preverili in ocenili so, na kakšen način imajo na prodajnih mestih označen gluten in druge alergene, ali je osebje poučeno o glutenu in ali poskrbi, da ne pride do navzkrižne kontaminacije z alergenom. Že majhna napaka lahko namreč povzroči, da bolnik zaužije toliko glutena, ki lahko povzroči hudo reakcijo in okvaro tankega črevesja.

Obiskani gostinski obrati:

  • Mehiška restavracija Imperio Mexicano (Ljubljana)
  • Pizzeria Gregorino (Ljubljana)
  • Restavracija Plečnikov hram (Ljubljana)
  • Gostilnica & picerija Pobreški hram (Maribor)
  • Gostilna Miranda (Koper)
  • Pizzerija in špageterija Al capone (Maribor)
  • Restavracija Mango (Maribor)
  • Kitajska restavracija Chang (Koper)
  • Mornarček ribja kantina (Koper)

Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Je v zadnjem času ena pogostejših bolezni prebavnega trakta tako pri otrocih kot pri odraslih. Z njo se sooča približno 1 % prebivalstva. Zdravila za to bolezen ni, zato se morajo bolniki držati stroge diete brez glutena.

Primerjalno ocenjevanje ponudbe in označevanja brezglutenskih menijev na študentske bone je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) izvaja v okviru koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Vse informacije in ugotovitve primerjalnih ocenjevanj so brezplačno dostopne na spletni strani www.potrošnikovZOOM.si . Medije naprošamo, da ob komuniciranju rezultatov primerjalnega ocenjevanja navedejo sofinancerja tj. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Ne morejo zagotoviti, da ni prišlo do navzkrižne kontaminacije

“V vseh devetih gostinskih obratih so nam ponudili brezglutenski obrok, četudi na jedilniku ni bil posebej naveden. Velja pa poudariti, da vsi obiskani gostinski obrati pripravljajo brezglutenske jedi v isti kuhinji kot druge jedi, zato ne morejo zagotoviti, da pri njihovi pripravi ni prišlo do navzkrižne kontaminacije. Večinoma so nas na to tudi opozorili,” je poudarila Nika Kremić in dodala:“Le en gostinski obrat je bil ocenjen zelo dobro, vsi ostali pa slabše, kar dva sta zaradi pomanjkljivih informacij na prodajnem mestu dobila skupno oceno pomanjkljivo.”

V dveh obratih seznam le na zahtevo, znanje osebja pogosto pomanjkljivo

Skladno z zakonodajo, imajo potrošniki, ki so alergični ali preobčutljivi na neko snov, pravico do podrobnih informacij o prisotnosti teh snovi v živilih, saj je lahko v nasprotnem primeru ogroženo njihovo zdravje. V skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 in Uredbo o izvajanju te uredbe št. 6/2014 morajo biti v obratih javne prehrane (tudi v gostinskih obratih) alergeni označeni na dobro vidnem mestu, zlahka vidni in jasno čitljivi, navedeni na vsaj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba (npr. jedilni list, pano, zaslon …).

Pri oceni prodajnega mesta so se najprej osredotočili na mesto navedbe alergenov na prodajnem mestu v gostinskem obratu. Večina obiskanih gostinskih obratov je imela seznam alergenov naveden na začetku glavnega menija. Pri posameznih jedeh so bili alergeni v njih označeni s številkami, črkami ali opisno. V dveh obratih pa so dobili seznam šele na zahtevo, ker je seveda neustrezno. Kljub temu, da je večina obratov imela seznam alergenov na glavnem meniju, pa so jih pogosto pozabili označiti še pri dnevni ponudbi jedi in ponudbi za študente.

Pozabili označiti alergene v pijačah

Prav tako so nekateri pozabili označiti alergene v pijačah. “Pri jedeh, ki vsebujejo žita, v nobenem od obiskanih obratov ni bilo navedeno, za katero vrsto žita gre (npr. za pšenico, rž, ječmen …). Večinoma je bilo označeno le, da jed vsebuje gluten. Tudi pri jedeh, ki vsebujejo oreške, ni bilo navedeno, kateri orešček jed vsebuje. Ni namreč nujno, da je potrošnik alergičen na vse vrste oreščkov,” je še izpostavila Nika Kremić in dodala: “Poleg pisnih informacij o alergenih v gostinskih obratih sta nas zanimala tudi znanje zaposlenega osebja in način dela oz. preprečevanje navzkrižne kontaminacije z glutenom. Zaposleno osebje je bilo pogosto dobro seznanjeno z brezglutensko ponudbo, saj so vedeli, kaj smejo ponuditi. Povedali so nam tudi, kako jed pripravijo in nas opozorili na možnost navzkrižne kontaminacije z alergenom v kuhinji.”

Nasvet Zveze potrošnikov Slovenije:

Čeprav so nam v vseh pregledanih gostinskih obratih za študentske bone ponudili brezglutenske jedi in so, z izjemo dveh obratov, alergeni označeni vsaj na glavnem meniju, pa študentom s celiakijo kljub temu svetujemo, naj v gostinskih obratih raje ne uživajo hrane. Brezglutenske jedi namreč povsod pripravljajo v isti kuhinji in osebje pogosto ni dovolj seznanjeno, kako resna bolezen je celiakija. To še poveča možnost navzkrižne kontaminacije jedi in s tem tveganje za študenta s celiakijo.