Vodja Urada za finance in proračun Alenka Tovornik je na današnji kavi z novinarji pred 38. redno sejo mestnega sveta predstavila trenutno zadolženost občine. Kot je pojasnila, je Mestna občina Maribor trenutno zadolžena za 96,18 milijona evrov, kar je 930 evrov na prebivalca s stalnim bivališčem v običini.
Če bo mesto do konca leta črpalo celoten odobreni kredit in odplačalo zapadle glavnice, se bo dolg povzpel na 117,6 milijona evrov, kar je približno 1135 evrov na prebivalca.
Koriščenje kredita je predvideno v prvi polovici decembra
Koriščenje odobrenega kredita je predvideno v prvi polovici decembra, a je sogovornica poudarila, da ga ne bodo jemali vnaprej. "Ne bi ga želeli jemati na zalogo," je dejala. Kredit bodo tako črpali izključno za investicije, ki bodo izvedene in za katere bodo že podpisane pogodbe.
Lani so denimo črpali 17,6 milijona evrov, čeprav je bilo načrtovanih 23 milijonov. Letos natančne ocene še ni želela podati, ker je odprtih več večjih javnih naročil, med njimi obnova Gregorčičeve, vredna nekaj več kot sedem milijonov evrov. "Mislimo, da bo manj kot 23 milijonov, ampak tu se ne bi vezala na številko," je pojasnila. Dodala je tudi, da stoodstotne realizacije ni mogoče pričakovati.
Bo imel novi župan zaradi tega premalo manevrskega prostora?
Na vprašanje novinarjev, ali je občina preveč zadolžena in ali bo novi župan zaradi tega imel manj manevrskega prostora, je medtem odgovorila, da je zadolževanje v Sloveniji zakonsko omejeno. Občina po njenih besedah ne more biti prekomerno zadolžena, ker bi posredovalo Ministrstvo za finance, formula pa je natančna in 15-odstotne meje ne smejo preseči.Ob tem je dodala, da k zadolževanju pristopajo konzervativno in imajo vedno določeno rezervo.
Občutnejše razdolževanje sicer pričakujejo okoli leta 2030 in 2032, ko bo odplačanih približno 20 milijonov evrov kredita.
Je pa ob tem dodala, da se lahko prihodnje leto odpre tudi nova možnost, to je kredit v višini približno 9,9 milijona evrov, namenjen Rotovžu, ki bo v celoti sofinanciran s strani države, in bi ga lahko prenesli v prihodnje proračunsko leto ter ga namenili drugim projektom. Vodja urada je ob tem sicer opozorila, da gre za oceno in da jo bodo lahko potrdili šele, ko bo projekt finančno zaključen.
Svetniki bodo obravnavali zadnji letošnji rebalans proračuna
Kot je pojasnila, se bo proračun po predlogu povečal za 494.497 evrov in bo skupaj znašal 269,8 milijona evrov. Med večjimi spremembami so višji prihodki iz najemnin za infrastrukturo, saj se je, kot je pojasnila, veliko vlagalo v kanalizacijsko in vodovodno omrežje ter nove avtobuse. Višji bodo tudi prihodki iz obresti na sredstva na vpogled ter iz parkirnin in upravnih taks.
Nižji pa bodo prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, ker nekatere pogodbe do konca leta ne bodo realizirane. Na odhodkovni strani se zaradi dodatnih zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine za 150 tisoč evrov povečujejo sredstva za obnovo Langerjeve vile. Več denarja bo šlo tudi za javne zavode (vrtce, šole, zdravstvo in kulturo) zaradi rasti stroškov in plač, za subvencijo mestnega potniškega prometa, vzdrževanje javne razsvetljave in semaforjev ter za subvencioniranje stanarin.
Realizacija proračuna blizu rekorda
Po trenutnem aktualnem stanju je plačane realizacije proračuna za 142,6 milijona evrov. Če prištejejo še potrjene račune, ki čakajo na valuto plačila, je znesek 152,2 milijona evrov. Sogovornica je ob tem dodala, da so lani dosegli rekordnih 170,1 milijona evrov, letos pa bo ta znesek po njihovi oceni zagotovo presežen.
Cilj je se približati 200 milijonom evrov, kako blizu bodo prišli, pa bo znano šele konec leta.
"Posebnih težav do konca leta ne pričakujemo, se pa seveda pospešeno dela na realizaciji."
