Stisnili so cifro pet in v lift vrgli petardo. Seveda so jo. In zakaj v peti štuk? Ker je tam stanoval Ž. On je bil občasno prvi, bolj pogosto pa drugi najbolj nevrotičen v bloku. Ja, froci so se špilali psihologe in imeli svojo lestvico najbolj »psihič« sosedov. Ž. je bil drugi najbolj »živčn«. In vedeli so, o, seveda so, da se bo staremu snelo. In itak, da se mu je. Žal nekateri najbrž nikoli ne bomo vedeli – pa, hvala bogu – kako poči petarda v liftu. Ker nimamo lifta. In ker, hvala bogu, ne mečemo petard.
Obenem so froci tudi spremljali dostavo in pošto. Ko so se kaslci ravno dovolj nafilali s časopisi, v času, ko je bil še skoraj vsakdo naročen na cajtng, so tudi tja vrgli not petardo. Da so bili potem nabiralniki celi mlahavi, scefrani, zdelani. Poosebljena tranzicija. In ko ni bil čas petard, so se mulci glih tak špilali psihologe. In, e, saj tu je ja še gospod F. Njemu se bo najbolj skeglalo. In so stisnili priimek F. na domofonu. Ter noter zataknili zobotrebec. Hahaha.
Lift? Nedosegljivi raj
In to v časih, ki so bili preresni, da bi bili smešni. Sploh na tistem koncu. V eni prvih kolumn Okno mesta sem pisal o tem, kako nekateri nismo vedeli, da obstaja Nova vas 2. Ni to vse, em, Nova vas? Neeee!!! Potem sem pa predprejšnji teden imel pogovor z Rokom Predinom o štirih slikah njegove razstave Prestopno leto, ki poosebljajo njegovo digitalno doživetje pozabljene surrealnosti zgodnjih devetdesetih. In nato smo debatirali par dni zatem še z njegovim kolegom in smo se kotali za omizjem. No, vsaj jaz. Ker za nazaj se marsikaj in čez reko vse bolj smešno zdi.
Sploh če si odraščal v bloku brez lifta. Za vse tiste, ki živimo v bloku in po možnosti v zadnjem štuku, je dvigalo nekaj kakor raj. Nedosegljivi raj. Če ste v bloku, ki ima opcijo vgradnje lifta, potem se vam mogoče zdi, da je zdaj, ko je dovolj »le« 75-odstotno soglasje, raj dosegljiv. Mhm. Seveda. Ja pa ja. Probajte najti v Sloveniji v enem bloku skupaj s sosedi 75 odstotkov soglasja za karkoli. Bilokaj. Magari zgolj strinjanje, da bo jutri lepo vreme. Ni šans. Pa nisem črnogled, sploh ne. Samo taki pač smo. Nekdo bo vedno proti. Ja, tudi proti lepemu vremenu.
Ni vse Sreča na vrvici
Ampak zgodba iz Nove vasi 2 me je spomnila, da tisti poseben blokovski vonj socialistične gradnje ni bil nujno, kaj pa vem, lep. Ni vse Sreča na vrvici in preganjanje po ljubljanski Bratovševi ploščadi, kjer sem bival osem let in bil po svoje razočaran nad mimobežnostjo, dolgočasnostjo, nekarizmatičnostjo bloka. Nekaj pa vseeno tudi je, živi, biva, obstaja v teh zgodbah.
Favš si, ampak tako, lepo favš, če kaj takega seveda obstaja, ker so ti ljudje dali toliko skozi. Seveda ni bilo smešno. Folk je bil brez služb, cela industrija, cele družine, vse je šlo cugrund. Ampak so fajtali. Vsi so bili v zaostanku, nekaterim je lajf propadel, eni so odšli prerano. Ampak tisti, ki so zdržali in gurali, e, tisti so pa v prednosti. Ne samo zaradi debele kože. Bolj zaradi neke neverjetne empatije. Vedo, kako narobe je bilo metati petarde v lift in zatikati zobotrebce. Ampak vedo tudi, zakaj, od kod, kako so to počeli.
Zato najlepše drevo!
Našli so nek svoj humor. Tak. Ciničen, ampak iskren. To, da so otroci vedeli, kateri sosed je najbolj nevrotičen, je bizarno, brutalno, narobe. Da so ravno »ovemu« poslali gor petardo ali zataknili zobotrebec. Ker jim kaj drugega ni ostalo. Ker so bili prepuščeni sami sebi, pa nikdar jamrali ali za nazaj obtoževali ali jadikovali. Ne. Ker so znali ceniti redek trenutek, ko so šli recimo v Abecedarijo. In potem v šole.
In če nič drugega, je edino prav, da najlepšo božično drevo stoji tam na križišču Kardeljeve in Ceste proletarskih brigad. Ker mora. Ker so tam zgodbe, ki poosebljalo to mesto. Ne tudi, ampak prav tam. Zato sem si zapomnil besede Mateje Meh, ko je ob predstavitvi programa Vilinsko mesto povedala, da so veseli, ker so svetlobno inštalacijo Lumina prestavili v Magdalenski park. In da bi se radi preselili še drugam po mestu. Ker vse to je bil, je in bo – Maribor.
Še to! Ta teden so me naučili, da »gospodičen« sicer ni več. Ali rečeš gospa ali mlada gospa. Da to prinaša kopico problemov – kaj če je dekle poročeno že relativno mlado in je zraven po letih starejša, po nazivu pa »mlajša gospa« – je kakopak samoumevno.
Največji hiti
Še en bankomat, ki nikoli ne dela? O, smola.
https://maribor24.si/lokalno/se-en-bankomat-ki-skoraj-nikoli-ne-dela-o-smola
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Kaj bo sledilo? Cesta XIV. divizije?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kaj-bo-sledilo-cesta-xiv-divizije
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
