Sredi vročinskega vala je Mariborska kolesarska mreža nadaljevala meritve temperatur na mariborskih ulicah. Tokrat so preverjali razmere na Smetanovi in Koroški ulici ter rezultate primerjali z že analizirano Gosposvetsko cesto. Kasneje so meritve opravili tudi na Lentu, kjer so preverili vpliv bližine Drave in senčnih površin na temperature mestnih površin.
Meritve so potekale med 13. in 14. uro, ko je bila po podatkih ARSO temperatura zraka 36 °C. Kot poroča Mariborska kolesarska mreža, rezultati ponovno potrjujejo, da imajo drevesa, senca in sama zasnova ulic pomemben vpliv na toplotno udobje prebivalcev in obiskovalcev mesta.
Smetanova ulica pokazala pomen dreves in sence
Meritve na Smetanovi ulici so pokazale, da so lahko razlike med posameznimi deli iste ulice zelo velike. Pri Gradbeni gimnaziji so bile temperature občutno nižje kot nekaj sto metrov naprej pri Tehniških fakultetah.
Mariborska kolesarska mreža ugotavlja, da je razlog kombinacija več dejavnikov: ozke ulice, sence stavb in gostega drevoreda, ki učinkovito zmanjšuje segrevanje površin.
[[image_2_article_91242]]
Primer Smetanove ulice po njihovih navedbah kaže, kako pomembno vlogo ima obstoječa mestna vegetacija pri zmanjševanju vročinskih obremenitev.
Koroška ulica najbolj vroča med analiziranimi trasami
Drugačno sliko so pokazale meritve na Koroški ulici. Med vsemi štirimi analiziranimi območji – Gosposvetsko cesto, Smetanovo in Koroško ulico ter Lentom – se je Koroška izkazala za najbolj vročo.
Kot poroča Mariborska kolesarska mreža, je razlog predvsem v majhnem številu dreves in velikem deležu močno osončenih asfaltnih ter betonskih površin. Čeprav ulico obdajajo visoke stavbe, te same po sebi ne zagotavljajo dovolj zaščite pred neposrednim soncem.
[[image_1_article_91242]]
Meritve so tako potrdile vtis, ki ga obiskovalci Koroške ulice občutijo v vročih dneh – gre za enega bolj toplotno obremenjenih mestnih prostorov.
Lent: bližina Drave pomaga, a brez sence ni bistvene razlike
Meritve so opravili tudi na Lentu, kjer bližina reke Drave nekoliko vpliva na mikroklimo, vendar območje v najbolj vročem delu dneva ostaja izrazito toplotno obremenjeno. Velike betonske in tlakovane površine se hitro segrevajo, na številnih odsekih pa primanjkuje učinkovite naravne sence.
[[image_3_article_91242]]
Izmerili so 52,2 °C na betonski površini ob Lentu ter kar 59,6 °C na leseni površini brvi, izpostavljeni neposrednemu soncu. Povsem drugačno sliko je pokazala Dravska kolesarska pot v gosti senci odraslih dreves, kjer je temperatura površine znašala le 25,8 °C. Razlika med najbolj segreto površino in senčnim delom je tako znašala skoraj 34 °C.
Po navedbah Mariborske kolesarske mreže je bilo na prenovljenem Lentu v zadnjih letih zasajenih več novih dreves, kar predstavlja pomemben korak. Ker so njihove krošnje še majhne, večji del površin za zdaj ostaja izpostavljen neposrednemu soncu. Dolgoročno bodo drevesa zagotavljala več sence, meritve pa po njihovem mnenju ponovno potrjujejo pomen ohranjanja odraslih dreves in načrtovanja mestnega prostora z mislijo na prihodnja desetletja.
Na asfaltu skoraj 60 °C, na avtobusnih postajališčih velika razlika
Med zanimivejšimi ugotovitvami meritev izstopajo temperature posameznih površin.
Mariborska kolesarska mreža poroča, da je temperatura asfalta dosegla 57,4 °C. Velike razlike so izmerili tudi na dveh avtobusnih postajališčih na Koroški ulici, ki sta med seboj oddaljeni le približno deset metrov.
Postajališče na soncu se je segrelo na skoraj 55 °C, medtem ko je bilo postajališče v senci občutno hladnejše – okoli 37 °C. Razlika med obema lokacijama je bila tako skoraj 20 °C.
Najvišja temperatura na avtomobilu, parkiranem na soncu
Najvišje temperature med meritvami niso izmerili na asfaltu, temveč na avtomobilu, parkiranem na neposrednem soncu. Površina vozila se je segrela kar na 85 °C.
Po ugotovitvah Mariborske kolesarske mreže meritve opozarjajo, kako hitro se lahko mestne površine segrejejo v najbolj vročem delu dneva.
Površine se lahko v eni uri segrejejo za pet stopinj
Med meritvami so v Mariborski kolesarski mreži opazili še en pomemben pojav. Temperatura istih površin se lahko v eni sami uri zviša tudi za do 5 °C.
To potrjuje, kako hitro se mestni prostori segrevajo ob močnem sončnem sevanju in kako pomembno je zagotavljati senco v javnem prostoru.
