Sredi vročinskega vala je Mariborska kolesarska mreža nadaljevala meritve temperatur na mariborskih ulicah. Tokrat so preverjali razmere na Smetanovi in Koroški ulici ter rezultate primerjali z že analizirano Gosposvetsko cesto.

Meritve so potekale med 13. in 14. uro, ko je bila po podatkih ARSO temperatura zraka 36 °C. Kot poroča Mariborska kolesarska mreža, rezultati ponovno potrjujejo, da imajo drevesa, senca in sama zasnova ulic pomemben vpliv na toplotno udobje prebivalcev in obiskovalcev mesta.

Smetanova ulica pokazala pomen dreves in sence

Meritve na Smetanovi ulici so pokazale, da so lahko razlike med posameznimi deli iste ulice zelo velike. Pri Gradbeni gimnaziji so bile temperature občutno nižje kot nekaj sto metrov naprej pri Tehniških fakultetah.

Mariborska kolesarska mreža ugotavlja, da je razlog kombinacija več dejavnikov: ozke ulice, sence stavb in gostega drevoreda, ki učinkovito zmanjšuje segrevanje površin.

[[image_2_article_91242]]

Primer Smetanove ulice po njihovih navedbah kaže, kako pomembno vlogo ima obstoječa mestna vegetacija pri zmanjševanju vročinskih obremenitev.

Koroška ulica najbolj vroča med analiziranimi trasami

Drugačno sliko so pokazale meritve na Koroški ulici. Med vsemi tremi analiziranimi trasami – Gosposvetsko, Smetanovo in Koroško ulico – se je izkazala za najbolj vročo.

Kot poroča Mariborska kolesarska mreža, je razlog predvsem v majhnem številu dreves in velikem deležu močno osončenih asfaltnih ter betonskih površin. Čeprav ulico obdajajo visoke stavbe, te same po sebi ne zagotavljajo dovolj zaščite pred neposrednim soncem.

[[image_1_article_91242]]

Meritve so tako potrdile vtis, ki ga obiskovalci Koroške ulice občutijo v vročih dneh – gre za enega bolj toplotno obremenjenih mestnih prostorov.

Na asfaltu skoraj 60 °C, na avtobusnih postajališčih velika razlika

Med zanimivejšimi ugotovitvami meritev izstopajo temperature posameznih površin.

Mariborska kolesarska mreža poroča, da je temperatura asfalta dosegla 57,4 °C. Velike razlike so izmerili tudi na dveh avtobusnih postajališčih na Koroški ulici, ki sta med seboj oddaljeni le približno deset metrov.

Postajališče na soncu se je segrelo na skoraj 55 °C, medtem ko je bilo postajališče v senci občutno hladnejše – okoli 37 °C. Razlika med obema lokacijama je bila tako skoraj 20 °C.

Najvišja temperatura na avtomobilu, parkiranem na soncu

Najvišje temperature med meritvami niso izmerili na asfaltu, temveč na avtomobilu, parkiranem na neposrednem soncu. Površina vozila se je segrela kar na 85 °C.

Po ugotovitvah Mariborske kolesarske mreže meritve opozarjajo, kako hitro se lahko mestne površine segrejejo v najbolj vročem delu dneva.

Površine se lahko v eni uri segrejejo za pet stopinj

Med meritvami so v Mariborski kolesarski mreži opazili še en pomemben pojav. Temperatura istih površin se lahko v eni sami uri zviša tudi za do 5 °C.

To potrjuje, kako hitro se mestni prostori segrevajo ob močnem sončnem sevanju in kako pomembno je zagotavljati senco v javnem prostoru.

Meritve opozarjajo na pomen zelenih mestnih površin

Po prvih treh analiziranih trasah se po poročanju Mariborske kolesarske mreže že kaže jasen vzorec: drevesa in senca pomembno vplivajo na temperaturo mestnih ulic.

Razlike med posameznimi lokacijami so lahko zelo velike, čeprav jih loči le nekaj sto metrov. Meritve tako kažejo, da lahko način urejanja javnega prostora pomembno vpliva na kakovost bivanja v času vse pogostejših vročinskih valov.

Mariborska kolesarska mreža z meritvami opozarja na pomen ozelenjevanja mesta in zagotavljanja senčnih površin, ki postajajo eden ključnih elementov prilagajanja mest na visoke temperature.