Mestna občina Maribor je predstavila novo pridobitev za mariborske kolesarje – mrežo servisnih stojal oziroma servisnih točk za kolesa, ki poleg osnovnega servisiranja omogočajo tudi polnjenje električnih koles. Projekt je nastal na pobudo občana v okviru participativnega proračuna, hkrati pa dopolnjuje aktivnosti letošnjega Evropskega tedna mobilnosti.

[[image_4_article_92997]]

V okviru projekta bodo za zdaj postavili šest servisnih točk, pri čemer na občini napovedujejo, da je to šele začetek precej večje mreže.

Do leta 2033 želijo 30 servisnih točk

Kot je ob predstavitvi pojasnil Matej Moharić iz Urada za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor, je širjenje infrastrukture za kolesarje eden od ciljev Celostne prometne strategije, ki jo je občina sprejela marca letos.

»V tem projektu bomo postavili šest servisnih stojal. Eden izmed ciljev, ki jih želimo doseči v Celostni prometni strategiji, je, da bomo do leta 2033 imeli skupaj 30 takšnih postaj za e-kolesa,« je povedal Moharić.

[[image_1_article_92997]]

Cilj občine je z dodatno infrastrukturo vplivati tudi na potovalne navade Mariborčanov.

»Več ko bo infrastrukture za kolesa oziroma kolesarje, več bo tudi kolesarjev na cesti in s tem manj osebnih avtomobilov,«je dejal in dodal, da želi Maribor do leta 2033 doseči, da bi bilo 60 odstotkov vseh potovanj v mestu opravljenih na trajnosten način.

Pobuda občana je prerasla prvotni načrt

Idejo za servisna stojala je v okviru participativnega proračuna podal Blaž Gamse. Njegov prvotni predlog je predvideval 12 servisnih postaj v različnih mestnih četrtih oziroma krajevnih skupnostih.

»Res sem vesel, da je bil moj predlagani projekt izglasovan, hkrati pa me veseli, da se zdaj tudi uspešno izvaja. Morda je nekaj manjših razlik od tega, kar sem predlagal, ampak glede na to, da imamo v načrtu še veliko več postavitev, me veseli, da je bila to neka iskrica, iz katere se projekt razvija naprej,« je povedal Gamse.

Prvotno je predlagal javna servisna stojala za kolesa, zdajšnja izvedba pa je po njegovih besedah pravzaprav nadgradnja, saj so stojalom dodali še možnost polnjenja električnih koles.

Čeprav jih bo v prvi fazi manj od predlaganih 12, naj bi občina to številko kmalu dosegla.

Šest novih postaj ob Mbajku, sledijo še Pekrski potok in Gregorčičeva

Kot je pojasnil Aljoša Kirič, vodja projekta participativnega proračuna, na občini sledijo prvotno predlagani številki 12.

»Mi sledimo prvotni številki gospoda Gamseta, številki 12, in kot je Matej povedal, se bo ta številka še povečala,« je dejal Kirič.

[[image_2_article_92997]]

V sklopu ureditve parka ob Pekrskem potoku naj bi postavili še štiri servisne točke, dodatni dve pa v sklopu ureditve Gregorčičeve ulice. Tako naj bi prvotno zastavljeno število 12 dosegli predvidoma do polovice prihodnjega leta.

Prvih šest točk so umestili ob postaje sistema Mbajk predvsem zaradi že obstoječe električne infrastrukture, potrebne za polnjenje e-koles. Kot je pojasnil Moharić, so tudi same postaje Mbajk že postavljene na smiselnih lokacijah, zato se je občini zdelo smiselno, da servisne točke umesti v njihovo bližino. Ali bodo tudi prihodnje servisne točke stale ob postajah Mbajk, še ni dokončno določeno. Občina bo pri nadaljnjem širjenju mreže spremljala potrebe in temu prilagodila lokacije.

Izvedenih že 65 projektov participativnega proračuna

Ob predstavitvi novih kolesarskih servisnih točk je Kirič predstavil tudi trenutno stanje projektov participativnega proračuna.

Doslej je bilo izvedenih 65 od skupno 86 projektov, kar po njegovih besedah predstavlja približno 81-odstotno realizacijo. Za izvedene projekte so doslej porabili okoli 800.000 evrov. Mestni svet je minuli teden sprejel tudi dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) v višini pol milijona evrov, ki predstavlja podlago za nadaljevanje preostalih projektov.

Med njimi so nova pot in razsvetljava v Ertlovem gozdičku, kjer je izvajalec že izbran in začetek del pričakujejo oktobra, pasji park na Teznu, senzorična pot ob ribniku ter priprava krajinskega načrta za Kneippovo oazo.

[[image_3_article_92997]]

Nadaljuje se tudi obnova dvorane Toti DCA. Avgusta so zamenjali stranska vrata, septembra nadaljujejo z opleskom prostorov, oktobra pa sledita popravilo oken in polaganje novega vinilnega tlaka.

Od 357 predlogov jih gre na glasovanje 178

Medtem že poteka tudi peti cikel participativnega proračuna. Komisija je pregledala prispele predloge in določila projekte, ki se bodo uvrstili na glasovanje.

Od skupno 357 predlaganih projektov jih bo na glasovanje uvrščenih 178.

Občanke in občane bodo v prihodnjem tednu po elektronski pošti začeli obveščati o neizvedljivosti posameznih predlogov oziroma razlogih, zaradi katerih se ti niso uvrstili na glasovanje.

Vsi projekti bodo nato vidni tudi na spletni strani in v aplikaciji, skupaj s svojim statusom in obrazložitvijo, zakaj se niso uvrstili na glasovanje oziroma zakaj so bili prilagojeni ali združeni z drugimi predlogi.

Glasovanje v petem ciklu participativnega proračuna se bo začelo 22. oktobra.