V prostorih Mestne občine Maribor je danes potekala konferenca z novinarji pred 37. redno sejo Mestnega sveta MO Maribor, na kateri bodo svetniki med drugim odločali tudi o sprejetju proračuna, ki bo lahko pripomogel k nadaljevanju izvajanja pomembnih projektov. 

Učinki pravočasno sprejetega proračuna

Na Mestni občini Maribor ocenjujejo, da se učinki pravočasno sprejetega proračuna letos že kažejo. V prvi polovici leta je občina realizirala za 87,8 milijona evrov odhodkov, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 69 milijonov evrov. Prihodki so dosegli 85 milijonov evrov.

Še večja razlika je pri investicijah. Investicijski odhodki so se z lanskih 6,6 milijona povečali na 16,3 milijona evrov, do konca junija pa je občina uspešno zaključila 66 postopkov javnega naročanja, leto prej 34.

Alenka Tovornik iz občinskega urada za finance je ob tem poudarila, da je višja realizacija posledica tudi tega, da so lahko postopke začeli že na začetku leta. »Tu je že vidna velika razlika, koliko se je oddelalo v prvi polovici,« je dejala.

Od prenov ulic do šolskih in športnih objektov

Župan Maribora Aleksander Saša Arsenovič je med dosežki zadnjega obdobja izpostavil več končanih oziroma tekočih projektov. Med drugim je omenil spremembe avtobusnih linij in voznih redov ter vlaganja v elektrifikacijo javnega potniškega prometa. Ob tem pa dejal, da občina beleži več potnikov.

Zaključena so bila tudi dela na Barvarski in Gospejni ulici, potekala so dela na Gledališki ulici, kjer želijo izboljšati pogoje za pešce in kolesarje. Nadaljuje se tudi prenova in dozidava Osnovne šole Angela Besednjaka, za katero je občina po besedah župana pridobila 1,8 milijona evrov državnega sofinanciranja.

V teku je še prenova športnega območja Partizan, za katero je občina pridobila približno 500 tisoč evrov, zaključujejo pa tudi ureditev območja Ljudskega vrta. Arsenovič je izpostavil še evropsko in državno sofinanciranje večjih občinskih projektov. Za Center Rotovž je bilo po njegovih navedbah skupaj pridobljenih skoraj 37 milijonov evrov sofinancerskih sredstev.

Želijo preprečiti ponovno začasno financiranje

Prav zaradi letošnjih rezultatov želi občina proračun za leto 2027 sprejeti pravočasno. Tovornikova je opozorila, da bi s tem preprečili obdobje začasnega financiranja in že na začetku leta omogočili izvajanje projektov.

»Če nam uspe pravočasno sprejeti proračun, lahko tudi drugo leto pričakujemo hiter zagon vseh projektov,« je poudarila.

V drugi obravnavi se skupna višina proračuna bistveno ne spreminja. Med novostmi je 500 tisoč evrov za participativni proračun, ki bodo zbrani na eni postavki, kar naj bi omogočilo preglednejše spremljanje projektov. Dodatnih 50 tisoč evrov namenjajo letovanju otrok, po 30 tisoč evrov več pa zborovskemu tekmovanju Naša pesem ter razpisom in strokovnim študijam na področju kulture.

Za sanacijo 12 objektov 1,3 milijona evrov

Pred svetniki bo tudi projekt statične sanacije javnih objektov. Občina se pripravlja na energetsko obnovo 16 objektov, statične presoje pa so pri 12 pokazale konstrukcijske pomanjkljivosti.

Barbara Mikuš Marzidovšek je ob tem poudarila, da »ne gre za kritično stanje objektov ali za izredne posege zaradi neposredne ogroženosti uporabnikov«. Pomanjkljivosti želijo odpraviti pred oziroma skupaj z energetskimi prenovami, da pozneje ne bi ponovno posegali v že obnovljene fasade, strehe in druge dele stavb.

Projekt je ocenjen na nekaj več kot 1,3 milijona evrov, dela pa naj bi potekala od novembra letos do junija 2027.

Sedem prostorskih načrtov še vedno brez rešitve

Občina želi premik doseči tudi pri sedmih občinskih podrobnih prostorskih načrtih, pri katerih že dalj časa potekajo usklajevanja z zahtevami varstva kulturne dediščine. Gre za projekte, v katerih je po trenutnih načrtih predvidenih približno 600 stanovanj, najmanj deset oddelčni vrtec in javna garaža z več kot 1100 parkirnimi mesti.

Na občini poudarjajo, da ne nasprotujejo zaščiti kulturne dediščine, želijo pa natančnejše pogoje, po katerih bi bilo projekte mogoče prilagoditi.

»Nikakor ne želimo manj varstva kulturne dediščine, potrebujemo pa jasne, strokovno utemeljene in izvedljive pogoje,« je bilo sporočilo občinskega sektorja za urejanje prostora.

Mestnemu svetu bodo zato predlagali, naj podpre poziv Ministrstvu za kulturo za jasnejšo opredelitev zahtev, saj po navedbah občine dosedanja usklajevanja še pri nobenem od sedmih prostorskih načrtov niso omogočila zaključka postopka.