V sedanjem obdobju najdemo vse vrste, zaradi katerih se ljubiteljski gobarji podijo po gozdovih. Previdnost ni odveč. V tabeli preverite katere gobe so strupene in kako jih prepoznati.

Sezona nabiranja gob je v polnem teku, a je pri njihovem nabiranju potrebna pozornost, saj lahko nabiralci hitro spregledajo strupeno gobo. Število zastrupitev z gobami sicer v zadnjih letih upada, saj so ljudje vedno bolj ozaveščenosti o sami nevarnosti, a se še vedno dogajajo. Pred dvajsetimi leti je v Sloveniji zaradi zastrupitve z zeleno mušnico umrlo letno tudi do deset ljudi. Zadnja leta je to število nično. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli 15.000 vrst gob. V društvih in krovni organizaciji Mikološki zvezi Slovenije, so doslej odkrili in s slovenskimi imeni poimenovali okoli 3500 vrst. Od tega je približno 30 vrst smrtno strupenih, okoli 200 vrst pa strupenih.

V septembru in oktobru raznolikost gob največja

»Sezona rasti gob sicer pri nas traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Sezono rasti gob začne marčna polževka, v aprilu se pojavijo smrčki, zgodnje poletje zaznamujejo navadna lisička, poletni gobani in razne vrste golobic. V septembru in oktobru je raznolikost gob največja,« nas seznani Slavko Šerod, predsednik društva Lisička. V sedanjem obdobju najdemo vse vrste, zaradi katerih se ljubiteljski gobarji podijo po gozdovih, jurčke, lisičke, dedke, turke, dežnike in še mnogo drugih vrst.

V Sloveniji raste kar nekaj sto različnih užitnih vrst gob. Seveda pa v gozdovih rastejo tudi strupene in smrtno strupene vrste gob.

Prodaja gob na trgu pod dobrim nadzorom

»Do množičnih zastrupitev v novejšem času ne prihaja, ker je prodaja gob na trgu pod razmeroma dobrim nadzorom. Več zastrupitev je ob dobrih gobjih letinah, ko gobe nabirajo tudi premalo poučeni nabiralci, ki lahkomiselno nabirajo in pripravljajo različne vrste gob in jih poklanjajo tudi znancem,« pove Šerod. V gobah se namreč začnejo že kmalu potem, ko smo jih nabrali, kopičiti različni razkrojni produkti, ki jih imenujemo kriptomaini. »Motnje, ki nastanejo po zaužitju takšnih gob, niso značilne za zastrupitve s posameznimi vrstami strupenih gob,« opozarja. Strupene gobe vsebujejo termostabilne kemične sestavine, ki že v majhnih količinah povzročijo v organizmu ljudi in živali tako značilna znamenja zastrupitve, da je mogoče sklepati, katero strupeno vrsto gob smo zaužili.

Večino strupenih vrst gob so ljudje spoznali po posledicah, ki so nastale po zaužitju gobe. »Kadar je minilo od zaužitja do prvih znakov zastrupitve manj kot šest ur, zastrupitev ni bila tako zelo nevarna, kot če je preteklo do prvih očitnih znamenj zastrupitve več kot šest ur, saj so med tem v notranjih organih mnogokrat nastale že nepopravljive okvare.«

Tabelo s strupenimi in podobnimi užitnimi vrstami, kjer so opisane bistvene razlike med podobnimi strupenimi, neužitnimi in užitnimi vrstami gob, najdete na koncu članka.

Skrb jetrna odpoved

Preverili smo kakšno je stanje z zastrupitvami v UKC Maribor. Dr. Andrej Markota iz Oddelka za intenzivno interno medicino UKC Maribor pove, da letno beležijo dve do tri težje zastrupitve, v večini gre za takšne, kjer zadostuje ambulanta oskrba, kar pomeni, da gre za nekaj urno zdravljenje: »Do zastrupitev prihaja, a letos še nismo obravnavali kakšne problematične, kjer bi prišlo do odpovedi organov.« Ko pride do hujših zastrupitev, je namreč največja skrb jetrna odpoved. A v tem primeru lahko uporabijo protistrup. Tega so lani uporabili dvakrat, v letošnjem letu še k sreči ni bilo potrebe.

Shranite morebitne ostanke gob

»V primeru suma na zastrupitev z gobami se čim prej posvetujemo z zdravnikom in ne čakamo, da bodo težave mogoče spontano minile, saj s tem izgubljamo čas, ko je še možno z ustrezno terapijo preprečiti najhujše učinke pri morebitni zastrupitvi z zeleno mušnico,« pojasnijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NJIZ). Priporočljivo je zmerno uživanje gob, kot dodatek k različnim jedem je v navadi v večini kuhinj, vendar pa moramo skrbno pretehtati oziroma dobro poznati vrste gob. Večina zastrupitev z gobami se začne s slabostjo, bruhanjem in drisko.

Kot prvo obliko samopomoči lahko uporabite aktivno oglje. Bruhanju se nikakor ne izogibajte. Pomembno je, da uživate zadostne količine tekočine, ob tem pa se izogibajte močno sladkanim, gaziranim in alkoholnim pijačam. Jejte lahko in dietno hrano vse dokler se simptomi ne umirijo.

Kot pojasnijo na NJIZ simptomi se simptomi pri zaužitju gob, ki povzročajo le gastrointestinalni sindrom, začnejo kmalu, znotraj dveh ur po zaužitju gob. Pri zastrupitvi z zeleno mušnico pa šele po najmanj šestih urah. »Shranimo tudi morebitne ostanke gob, prav tako tudi izbljuvano vsebino želodca zaradi morebitne identifikacije trosov in pomoči zdravniku, ko se odloča o zdravljenju.«

Ljudje še vedno niso dovolj seznanjeni

»Ocenjujem, da ljudje še zmeraj niso dovolj seznanjeni z nevarnimi oz. strupenimi gobami, sicer ne bi vsako leto brali in poslušali poročila o zastrupitvah s temi gozdnimi sadeži. Zato pozivam vse, ki jih zanimajo gobe, da se včlanijo v gobarska društva, teh je v Sloveniji 21, saj je verjetnost, da se zastrupi član gobarskega društva zelo majhna,« ob koncu pove Šerod.

Tabela strupenih in neužitnih gobe

STRUPENE IN NEUŽITNE GOBE ZNAČILNA RAZLIKA ZNAČILNA RAZLIKA UŽITNE IN POGOJNO UŽITNE GOBE
ZELENA MUŠNICA (Amanita phalloides) klobuk ločljiv od beta, lupina in obroček na betu klobuk neločljiv od beta, nimajo lupine, ne obroča GOLOBICE (Russula), KOLOBARNICE (Tricholoma)
POMLADANSKA MUŠNICA (Amanita verna) trosi beli, lupina v dnišču beta trosi rjavi, lupine nimajo BELI KUKMAKI (Agaricus), NJIVNICE (Agrocybe)
KONIČASTA MUŠNICA (Amanita virosa) lističi tudi stari beli Ko so lističi stari, so rožnati do rjavi NOŽNIČARKE (Volvariella), KUKMAKI (Agaricus)
STRUPENI DEŽNIČKI (Lepiota) star obroček nepremičen, pretežno male gobice star obroč premičen po betu, veliki dežniki več kot 15 cm UŽITNI DEŽNIKI (Macrolepiota)
OBROBLJENA KUČMICA (Galerina marginata) bet gladek, vlaknat, rob klobuka prosojno nažlebkan luskice po betu, rob gladek MALA ŠTOROVKA (Kuehneromyces mutabilis)
POMLADANSKI HRČEK (Gyromitra esculenta) površina podobna možganskim zavojem površina podobna satju, bolj rebrasta RAZLIČNI SMRČKI (Morchella)
VENČASTA ČAŠA (Sarcosphaera coronaria) zvezdasto počen rob, notranjost vijoličasta gladek rob, notranjost rumena MEHURJASTA SKLEDICA (Peziza vesiculosa)
STRUPENE KOPRENKE (Cortinarius) meso obarvano, neprijetnega vonja in okusa meso belo, prijetnega vonja in okusa UŽITNE KOPRENKE (Cortinarius)
PRELESTNA KOPRENKA (Cortinarius callisteus) mlada ima kopreno, trosni prah rjav nima koprene, trosni prah bel ZELENKASTA KOLOBARNICA (Tricholoma equestre)
RAZNE RAZCEPLJENKE (Inocybe) trosni prah rjav trosni prah bel RAZNE KOLOBARNICE (Tricholoma)
RDEČKASTA RAZCEPLJENKA (Inocybe patouillardii) stara rdeči, trosi rjavi trosi beli, ne rdeči po površini MAJNIŠKA LEPOGLAVKA (Calocybe gambosa)
MALE BELE LIVKE (Clitocybe) nekatere vonj po moki, trosi beli močan vonj po moki, trosi rožnati NAVADNA MOKARICA (Clitopilus prunulus)
BELE LIVKE, STRUPENE VRSTE (Clitocybe) ozki in gosti lističi redki in debeli lističi TRATNICE (Cuphophyllus), POLŽEVKE (Hygrophorus)
KONOPČASTA LIVKA (Clitocybe radicellata) med igličevjem in listjem na zakopanih storžih RAZNE STORŽEVKE (Strobilurus)
RDEČA MUŠNICA (Amanita muscaria) nima lupine v dnišču, lističi beli ima lupino v dnišču beta, lističi rumeni KNEŽJA MUŠNICA (Amanita caesarea)
PANTERJEVA MUŠNICA (Amanita pantherina) star rob klobuka nažlebkan, obroček gladek obrobje gladko, obroček črtast, žlebast RDEČKASTA MUŠNICA (Amanita rubescens), ČOKATA MUŠNICA (Amanita spissa)
VELIKA RDEČELISTKA (Entoloma sinuatum) lističi rumenkasti – rožnati, trosi rožnati lističi beli – sivkasti, trosi beli RAZNI ZAJČKI (Lyophyllum)
NIZKA RDEČELISTKA (Entoloma rhodopolium) največ do štiri skupaj rastejo v velikih šopih SIVI ZAJČKI (Lyophyllum fumosum)
PEGASTA KOLOBARNICA (Tricholoma pardinum) luske na klobuku, vonj po moki dlačice na klobuku, brez vonja PRSTENA KOLOBARNICA (Tricholoma terreum)
POGUBNA KOLOBARNICA (Tricholoma sciodes) ne rumeni, slabega okusa rumeni, prijetnega okusa ZIMSKA KOLOBARNICA (Tricholoma portentosum)
OLJKOV LIVKAR (Omphalotus olearius) uspeva na lesu, gosti in ozki lističi na zemlji, široke letvice NAVADNA LISIČKA (Cantharellus cibarius)
KARBOLNI KUKMAK (Agaricus xanthoderma) vonj po karbolu, močno rumeni v dnišču prijeten vonj, redko rumenijo v dnišču UŽITNI KUKMAKI (Agaricus)
NAVADNA ŽVEPLENJAČA (Hypholoma fasciculare) grenkega okusa prijetnega okusa MALA ŠTOROVKA (Kuehneromyces mutabilis) IN DRUGE
RAZLIČNE ČRNIVKE trosi temnorjavi ali črni trosi beli ali svetlo rjavi RAZNE ŠTOROVKE
REDKVIČASTA MEDLENKA (Hebeloma sinapizans) vonj po redkvici, brez obročka vonj prijeten, ima obroček PŠENIČNA KOPRENKA (Cortinarius caperatus)
SMRADNA KORENOVKA (Collybia hariolorum) slabega vonja in okusa prijeten vonj in okus DOBRE KORENOVKE (Collybia)
STRUPENA TINTNICA (Coprinus alopecia) trosi hrapavi, dnišče rahlo korenasto trosi gladki, dnišče zadebeljeno PRAVA TINTOVKA (Coprinopsis atramentaria)
RAZNE ČELADICE (Mycena) v vodi ne oživijo, meso krhko suhe v vodi oživijo, meso elastično RAZNE SEHLICE (Marasmius)
SLABE MLEČNICE (Lactarius) pekoče, mleček bel, rumen, rožnat nepekoče, mleček oranžno rdeč DOBRE SIROVKE (Lactarius)
SLABE GOLOBICE (Russula) pekoče, slabega vonja mile, prijetnega okusa DOBRE GOLOBICE (Russula)
NAVADNA PODVIHANKA (Paxillus involutus) lističi na pritisk temno rjavi lističi na pritisk svetlejši GOLOBICE (Russla), MLEČNICE (Lactarius)
RAZNE VLAŽNICE

(Hygrocybe)

črneče, slab vonj in okus prijetnega vonja in okusa UŽITNE VLAŽNICE (Hygrocybe)
STRUPENI GOBANI

(Boletus)

trosovnica rdeča, trosovnica rumena, grenki trosovnica bela, rumena, prijetnega okusa DOBRI GOBANI (Boletus)
VRAŽJI GOBAN (Boletus satanas) mrežica po betu pikice po betu ŽAMETASTI GOBAN (Boletus erythropus)
PEKOČI BAKRENOPOR (Chalciporus piperatus) trosovnica rdečkasta, dnišče rumeno, pekoč trosovnice drugačne, milega okusa POLSTENKE (Xerocomus), LUPLJIVKE (Suillus)
ŽOLČASTI GRENIVEC (Tylopilus felleus) močno greni, trosi rožnati mili, trosovnica stara rumena ŽLAHTNI GOBANI (Boletus)
RAZNE GRIVE (Ramaria) vse stare, tribarvne, blede – surove mlade, kuhane, rumene, citronaste UŽITNE GRIVE (Ramaria)
TRDOKOŽNICE (Scleroderma) trosi črni, slab vonj trosi rjavi, meso še belo DOBRE PRAŠNICE (Lycoperdon)
MNOGE GOLOGLAVKE

(Psilocybe)

trosi rjavi trosi beli KORENOVKE (Collybia), SEHLICE (Marasmius)

vir: gobe.si