Sezona nabiranja gob je v polnem teku, a je pri njihovem nabiranju potrebna pozornost, saj lahko nabiralci hitro spregledajo strupeno gobo. Število zastrupitev z gobami sicer v zadnjih letih upada, saj so ljudje vedno bolj ozaveščenosti o sami nevarnosti, a se še vedno dogajajo. Pred dvajsetimi leti je v Sloveniji zaradi zastrupitve z zeleno mušnico umrlo letno tudi do deset ljudi. Zadnja leta je to število nično. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli 15.000 vrst gob. V društvih in krovni organizaciji Mikološki zvezi Slovenije, so doslej odkrili in s slovenskimi imeni poimenovali okoli 3500 vrst. Od tega je približno 30 vrst smrtno strupenih, okoli 200 vrst pa strupenih.

V septembru in oktobru raznolikost gob največja

»Sezona rasti gob sicer pri nas traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Sezono rasti gob začne marčna polževka, v aprilu se pojavijo smrčki, zgodnje poletje zaznamujejo navadna lisička, poletni gobani in razne vrste golobic. V septembru in oktobru je raznolikost gob največja,« nas seznani Slavko Šerod, predsednik društva Lisička. V sedanjem obdobju najdemo vse vrste, zaradi katerih se ljubiteljski gobarji podijo po gozdovih, jurčke, lisičke, dedke, turke, dežnike in še mnogo drugih vrst.

V Sloveniji raste kar nekaj sto različnih užitnih vrst gob. Seveda pa v gozdovih rastejo tudi strupene in smrtno strupene vrste gob.

Prodaja gob na trgu pod dobrim nadzorom

»Do množičnih zastrupitev v novejšem času ne prihaja, ker je prodaja gob na trgu pod razmeroma dobrim nadzorom. Več zastrupitev je ob dobrih gobjih letinah, ko gobe nabirajo tudi premalo poučeni nabiralci, ki lahkomiselno nabirajo in pripravljajo različne vrste gob in jih poklanjajo tudi znancem,« pove Šerod. V gobah se namreč začnejo že kmalu potem, ko smo jih nabrali, kopičiti različni razkrojni produkti, ki jih imenujemo kriptomaini. »Motnje, ki nastanejo po zaužitju takšnih gob, niso značilne za zastrupitve s posameznimi vrstami strupenih gob,« opozarja. Strupene gobe vsebujejo termostabilne kemične sestavine, ki že v majhnih količinah povzročijo v organizmu ljudi in živali tako značilna znamenja zastrupitve, da je mogoče sklepati, katero strupeno vrsto gob smo zaužili.

Večino strupenih vrst gob so ljudje spoznali po posledicah, ki so nastale po zaužitju gobe. »Kadar je minilo od zaužitja do prvih znakov zastrupitve manj kot šest ur, zastrupitev ni bila tako zelo nevarna, kot če je preteklo do prvih očitnih znamenj zastrupitve več kot šest ur, saj so med tem v notranjih organih mnogokrat nastale že nepopravljive okvare.«

Tabelo s strupenimi in podobnimi užitnimi vrstami, kjer so opisane bistvene razlike med podobnimi strupenimi, neužitnimi in užitnimi vrstami gob, najdete na koncu članka.

Skrb jetrna odpoved

Preverili smo kakšno je stanje z zastrupitvami v UKC Maribor. Dr. Andrej Markota iz Oddelka za intenzivno interno medicino UKC Maribor pove, da letno beležijo dve do tri težje zastrupitve, v večini gre za takšne, kjer zadostuje ambulanta oskrba, kar pomeni, da gre za nekaj urno zdravljenje: »Do zastrupitev prihaja, a letos še nismo obravnavali kakšne problematične, kjer bi prišlo do odpovedi organov.« Ko pride do hujših zastrupitev, je namreč največja skrb jetrna odpoved. A v tem primeru lahko uporabijo protistrup. Tega so lani uporabili dvakrat, v letošnjem letu še k sreči ni bilo potrebe.

Shranite morebitne ostanke gob

»V primeru suma na zastrupitev z gobami se čim prej posvetujemo z zdravnikom in ne čakamo, da bodo težave mogoče spontano minile, saj s tem izgubljamo čas, ko je še možno z ustrezno terapijo preprečiti najhujše učinke pri morebitni zastrupitvi z zeleno mušnico,« pojasnijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NJIZ). Priporočljivo je zmerno uživanje gob, kot dodatek k različnim jedem je v navadi v večini kuhinj, vendar pa moramo skrbno pretehtati oziroma dobro poznati vrste gob. Večina zastrupitev z gobami se začne s slabostjo, bruhanjem in drisko.

Kot prvo obliko samopomoči lahko uporabite aktivno oglje. Bruhanju se nikakor ne izogibajte. Pomembno je, da uživate zadostne količine tekočine, ob tem pa se izogibajte močno sladkanim, gaziranim in alkoholnim pijačam. Jejte lahko in dietno hrano vse dokler se simptomi ne umirijo.

Kot pojasnijo na NJIZ simptomi se simptomi pri zaužitju gob, ki povzročajo le gastrointestinalni sindrom, začnejo kmalu, znotraj dveh ur po zaužitju gob. Pri zastrupitvi z zeleno mušnico pa šele po najmanj šestih urah. »Shranimo tudi morebitne ostanke gob, prav tako tudi izbljuvano vsebino želodca zaradi morebitne identifikacije trosov in pomoči zdravniku, ko se odloča o zdravljenju.«

Ljudje še vedno niso dovolj seznanjeni

»Ocenjujem, da ljudje še zmeraj niso dovolj seznanjeni z nevarnimi oz. strupenimi gobami, sicer ne bi vsako leto brali in poslušali poročila o zastrupitvah s temi gozdnimi sadeži. Zato pozivam vse, ki jih zanimajo gobe, da se včlanijo v gobarska društva, teh je v Sloveniji 21, saj je verjetnost, da se zastrupi član gobarskega društva zelo majhna,« ob koncu pove Šerod.

Tabela strupenih in neužitnih gobe

STRUPENE IN NEUŽITNE GOBEZNAČILNA RAZLIKAZNAČILNA RAZLIKAUŽITNE IN POGOJNO UŽITNE GOBE
ZELENA MUŠNICA (Amanita phalloides)klobuk ločljiv od beta, lupina in obroček na betuklobuk neločljiv od beta, nimajo lupine, ne obročaGOLOBICE (Russula), KOLOBARNICE (Tricholoma)
POMLADANSKA MUŠNICA (Amanita verna)trosi beli, lupina v dnišču betatrosi rjavi, lupine nimajoBELI KUKMAKI (Agaricus), NJIVNICE (Agrocybe)
KONIČASTA MUŠNICA (Amanita virosa)lističi tudi stari beliKo so lističi stari, so rožnati do rjaviNOŽNIČARKE (Volvariella), KUKMAKI (Agaricus)
STRUPENI DEŽNIČKI (Lepiota)star obroček nepremičen, pretežno male gobicestar obroč premičen po betu, veliki dežniki več kot 15 cmUŽITNI DEŽNIKI (Macrolepiota)
OBROBLJENA KUČMICA (Galerina marginata)bet gladek, vlaknat, rob klobuka prosojno nažlebkanluskice po betu, rob gladekMALA ŠTOROVKA (Kuehneromyces mutabilis)
POMLADANSKI HRČEK (Gyromitra esculenta)površina podobna možganskim zavojempovršina podobna satju, bolj rebrastaRAZLIČNI SMRČKI (Morchella)
VENČASTA ČAŠA (Sarcosphaera coronaria)zvezdasto počen rob, notranjost vijoličastagladek rob, notranjost rumenaMEHURJASTA SKLEDICA (Peziza vesiculosa)
STRUPENE KOPRENKE (Cortinarius)meso obarvano, neprijetnega vonja in okusameso belo, prijetnega vonja in okusaUŽITNE KOPRENKE (Cortinarius)
PRELESTNA KOPRENKA (Cortinarius callisteus)mlada ima kopreno, trosni prah rjavnima koprene, trosni prah belZELENKASTA KOLOBARNICA (Tricholoma equestre)
RAZNE RAZCEPLJENKE (Inocybe)trosni prah rjavtrosni prah belRAZNE KOLOBARNICE (Tricholoma)
RDEČKASTA RAZCEPLJENKA (Inocybe patouillardii)stara rdeči, trosi rjavitrosi beli, ne rdeči po površiniMAJNIŠKA LEPOGLAVKA (Calocybe gambosa)
MALE BELE LIVKE (Clitocybe)nekatere vonj po moki, trosi belimočan vonj po moki, trosi rožnatiNAVADNA MOKARICA (Clitopilus prunulus)
BELE LIVKE, STRUPENE VRSTE (Clitocybe)ozki in gosti lističiredki in debeli lističiTRATNICE (Cuphophyllus), POLŽEVKE (Hygrophorus)
KONOPČASTA LIVKA (Clitocybe radicellata)med igličevjem in listjemna zakopanih storžihRAZNE STORŽEVKE (Strobilurus)
RDEČA MUŠNICA (Amanita muscaria)nima lupine v dnišču, lističi beliima lupino v dnišču beta, lističi rumeniKNEŽJA MUŠNICA (Amanita caesarea)
PANTERJEVA MUŠNICA (Amanita pantherina)star rob klobuka nažlebkan, obroček gladekobrobje gladko, obroček črtast, žlebastRDEČKASTA MUŠNICA (Amanita rubescens), ČOKATA MUŠNICA (Amanita spissa)
VELIKA RDEČELISTKA (Entoloma sinuatum)lističi rumenkasti – rožnati, trosi rožnatilističi beli – sivkasti, trosi beliRAZNI ZAJČKI (Lyophyllum)
NIZKA RDEČELISTKA (Entoloma rhodopolium)največ do štiri skupajrastejo v velikih šopihSIVI ZAJČKI (Lyophyllum fumosum)
PEGASTA KOLOBARNICA (Tricholoma pardinum)luske na klobuku, vonj po mokidlačice na klobuku, brez vonjaPRSTENA KOLOBARNICA (Tricholoma terreum)
POGUBNA KOLOBARNICA (Tricholoma sciodes)ne rumeni, slabega okusarumeni, prijetnega okusaZIMSKA KOLOBARNICA (Tricholoma portentosum)
OLJKOV LIVKAR (Omphalotus olearius)uspeva na lesu, gosti in ozki lističina zemlji, široke letviceNAVADNA LISIČKA (Cantharellus cibarius)
KARBOLNI KUKMAK (Agaricus xanthoderma)vonj po karbolu, močno rumeni v dniščuprijeten vonj, redko rumenijo v dniščuUŽITNI KUKMAKI (Agaricus)
NAVADNA ŽVEPLENJAČA (Hypholoma fasciculare)grenkega okusaprijetnega okusaMALA ŠTOROVKA (Kuehneromyces mutabilis) IN DRUGE
RAZLIČNE ČRNIVKEtrosi temnorjavi ali črnitrosi beli ali svetlo rjaviRAZNE ŠTOROVKE
REDKVIČASTA MEDLENKA (Hebeloma sinapizans)vonj po redkvici, brez obročkavonj prijeten, ima obročekPŠENIČNA KOPRENKA (Cortinarius caperatus)
SMRADNA KORENOVKA (Collybia hariolorum)slabega vonja in okusaprijeten vonj in okusDOBRE KORENOVKE (Collybia)
STRUPENA TINTNICA (Coprinus alopecia)trosi hrapavi, dnišče rahlo korenastotrosi gladki, dnišče zadebeljenoPRAVA TINTOVKA (Coprinopsis atramentaria)
RAZNE ČELADICE (Mycena)v vodi ne oživijo, meso krhkosuhe v vodi oživijo, meso elastičnoRAZNE SEHLICE (Marasmius)
SLABE MLEČNICE (Lactarius)pekoče, mleček bel, rumen, rožnatnepekoče, mleček oranžno rdečDOBRE SIROVKE (Lactarius)
SLABE GOLOBICE (Russula)pekoče, slabega vonjamile, prijetnega okusaDOBRE GOLOBICE (Russula)
NAVADNA PODVIHANKA (Paxillus involutus)lističi na pritisk temno rjavilističi na pritisk svetlejšiGOLOBICE (Russla), MLEČNICE (Lactarius)
RAZNE VLAŽNICE

(Hygrocybe)

črneče, slab vonj in okusprijetnega vonja in okusaUŽITNE VLAŽNICE (Hygrocybe)
STRUPENI GOBANI

(Boletus)

trosovnica rdeča, trosovnica rumena, grenkitrosovnica bela, rumena, prijetnega okusaDOBRI GOBANI (Boletus)
VRAŽJI GOBAN (Boletus satanas)mrežica po betupikice po betuŽAMETASTI GOBAN (Boletus erythropus)
PEKOČI BAKRENOPOR (Chalciporus piperatus)trosovnica rdečkasta, dnišče rumeno, pekočtrosovnice drugačne, milega okusaPOLSTENKE (Xerocomus), LUPLJIVKE (Suillus)
ŽOLČASTI GRENIVEC (Tylopilus felleus)močno greni, trosi rožnatimili, trosovnica stara rumenaŽLAHTNI GOBANI (Boletus)
RAZNE GRIVE (Ramaria)vse stare, tribarvne, blede – surovemlade, kuhane, rumene, citronasteUŽITNE GRIVE (Ramaria)
TRDOKOŽNICE (Scleroderma)trosi črni, slab vonjtrosi rjavi, meso še beloDOBRE PRAŠNICE (Lycoperdon)
MNOGE GOLOGLAVKE

(Psilocybe)

trosi rjavitrosi beliKORENOVKE (Collybia), SEHLICE (Marasmius)

vir: gobe.si